10.09.2026
Isti hibridi, tri leta – ko ekstremno leto postavi rezultate na preizkušnjo
Tri leta na isti lokaciji pokažejo precej več kot rezultat ene žetve. Pri Simonu Černelu v Slaptincih lahko osem istih hibridov spremljamo skozi leta 2024, 2025…
Pri Simonu Černelu v Slaptincih koruzo za zrnje spremljamo že več let. Osem hibridov je bilo v poskusu v vseh treh sezonah – 2024, 2025 in 2026. Prav zato je ta lokacija zanimiva za primerjavo. Ne gledamo treh različnih poskusov, ampak iste hibride na isti lokaciji skozi tri zelo različna leta.
In razlika je letos res velika.
Dve dobri leti in nato 2026
Leta 2024 so bili pridelki visoki. Večina primerjanih hibridov je dosegla okoli 15 do 16 ton suhega zrnja na hektar, ASTRONAUTO® pa je presegel celo 17 t/ha. Tudi leto 2025 je bilo dobro, čeprav so se razmerja med posameznimi hibridi nekoliko spremenila. ANTARO® in ALENARO® sta na primer presegla 16 t/ha.
Potem je prišlo leto 2026. Pri osmih hibridih, ki jih lahko neposredno primerjamo skozi vsa tri leta, je povprečni pridelek padel s približno 15,6 t/ha leta 2024 in 14,7 t/ha leta 2025 na samo 6,7 t/ha letos.
To je razlika, ki je na njivi preprosto ne moremo spregledati. Tudi žetev je bila letos precej prej. Leta 2024 je bila opravljena 29. septembra, leta 2025 1. oktobra, letos pa že 7. septembra.
Ko so razmere težke, se razlike povečajo
V dobrem letu lahko veliko hibridov doseže zelo dober pridelek in razlike med njimi niso vedno velike. V stresnem letu pa se pogosto pokažejo precej bolj jasno.
Lep primer je ASTRONAUTO®. Leta 2024 je bil s 17.068 kg/ha najboljši med primerjanimi hibridi, leta 2025 je dosegel 14.777 kg/ha, v letošnjem izrazito slabšem letu pa je ponovno dosegel najvišji pridelek – 8.218 kg/ha suhega zrnja.
Zanimiv je tudi ESTEVIO®. Leta 2025 je s 13.574 kg/ha zaostajal za nekaterimi zgodnejšimi hibridi, letos pa je s 7.272 kg/ha dosegel drugi najvišji pridelek med osmimi primerjanimi hibridi.
Pri tem seveda ne smemo pozabiti na vlago ob žetvi. Poznejši hibridi so imeli tudi letos praviloma višjo vlago, zato pridelek nikoli ni edina številka, ki jo je smiselno pogledati.
Zakaj potrebujemo večletne poskuse?
Če bi pogledali samo leto 2025, bi dobili eno sliko. Če bi pogledali samo 2026, popolnoma drugo.
Šele več let na isti lokaciji pokaže, kako se posamezen hibrid odziva na spremembe rastnih razmer. Pri Černelu je to letos še posebej očitno. Vsi hibridi so izgubili velik del pridelka, vendar ne vsi enako.
In prav to je ena najuporabnejših informacij večletnih poskusov.
Kmet namreč hibrida ne izbira samo za dobro leto. Izbira ga tudi za leto, ko zmanjka vode, ko vročina pride ob nepravem času ali ko se rastna doba konča precej drugače, kot smo pričakovali.
Zato pri rezultatih ni najpomembnejše samo vprašanje:


Kateri hibrid je letos dal največ?
Veliko več nam pove, kaj je isti hibrid naredil v treh različnih letih.
|
Hibrid |
2024 kg/ha | 2025 kg/ha | 2026 kg/ha |
Povprečje 3 let |
| ALENARO |
14.946 |
16.137 | 6.403 |
12.495 |
| ANTARO |
15.959 |
16.220 | 6.767 |
12.982 |
| ARCADIO |
15.116 |
15.388 | 6.493 |
12.332 |
| ALERO |
15.581 |
14.446 | 6.544 |
12.190 |
| ESTEVIO |
15.267 |
13.574 | 7.272 |
12.038 |
| AMBITIO |
14.768 |
14.076 | 5.675 |
11.506 |
| ABSOLUTO |
15.820 |
13.107 | 6.102 |
11.676 |
| ASTRONAUTO |
17.068 |
14.777 | 8.218 |
13.354 |
| Povprečje 8 hibridov |
15.566 |
14.716 | 6.684 |
12.322 |
Kaj nam triletna primerjava pove za prakso?
Rezultati pri Simonu Černelu lepo pokažejo, zakaj hibrida ni smiselno izbirati samo po rezultatu enega leta. Leta 2024 in 2025 so bili pridelki visoki in razlike med hibridi razmeroma majhne. Leta 2026 pa so se v bistveno težjih razmerah razlike precej povečale. V letošnjem poskusu je bil razpon od 5.675 do 8.218 kg/ha suhega zrnja – skoraj 2,5 tone na hektar. 2026 ČERNEL Simon, Slaptinci, z…
Za pridelovalca je zato pomembno pogledati več kot samo najvišji pridelek. Pomembno je, kako se hibrid obnaša skozi različna leta, koliko pridelka ohrani v slabših razmerah in s kakšno vlago pride do žetve.
Triletni rezultati pri Černelu kažejo tudi, da ni enega pravega odgovora za vsako njivo in vsako leto. Zgodnejši hibrid lahko pomeni zgodnejšo žetev in manj stroškov sušenja, poznejši pa lahko v določenih razmerah bolje izkoristi daljšo vegetacijo in doseže večji pridelek. Zato je pri izbiri smiselno iskati ravnotežje med FAO skupino, pridelkom, vlago ob žetvi in predvsem stabilnostjo skozi različne sezone.

Praktičen nasvet? Ne stavite vsega na en hibrid. Na večjih površinah je smiselna kombinacija dveh ali več hibridov različnih FAO skupin. S tem razporedimo čas cvetenja in dozorevanja, zmanjšamo tveganje, da neugodne razmere prizadenejo celoten posevek v najbolj občutljivi fazi, hkrati pa si olajšamo organizacijo žetve.
Prav zato so večletni rezultati s terena tako uporabni: ne povedo samo, kateri hibrid lahko da največ, ampak predvsem, na katerega se lahko zanesemo v različnih letih.

VREMENSKE RAZMERE TEKOM VEGETACIJE – FARMDOK
Satelit in Farmdok pokažeta, kaj se je dogajalo na njivi
Če pogledamo podatke Farmdok za leto 2026, postane letošnji rezultat precej bolj razumljiv. Najbolj izstopajo padavine. Do začetka jeseni je na lokaciji padlo približno 500 mm, medtem ko dolgoletna oziroma referenčna krivulja za isto obdobje kaže več kot 800 mm. Tudi primerjava zadnjih šestih let pokaže, da je bilo leto 2026 daleč najbolj suho – približno 500 mm padavin v primerjavi s 750–900 mm v letih 2021, 2024 in 2025 ter več kot 1.000 mm leta 2023.
Še pomembnejša od skupne količine je bila razporeditev padavin. Aprila je padlo manj kot 20 mm, sledila sta bolj namočena maj in junij, nato pa ponovno skromne količine v juliju in avgustu. V času, ko je koruza potrebovala veliko vode za nadaljnjo rast in oblikovanje pridelka, je je začelo primanjkovati.
To zelo jasno potrjuje tudi vlaga v tleh. Spomladi je bila še okoli 0,35–0,40 m³/m³, nato pa je močno padla. Že aprila se je ponekod približala 0,10 m³/m³, po kratkotrajnem izboljšanju pa je bila velik del poletja ponovno nizka. Posamezne padavine so stanje za kratek čas izboljšale, niso pa zagotovile trajnejše zaloge vode.
Tudi rastline so »povedale« isto zgodbo
Satelitski indeksi lepo pokažejo odziv posevka. NDVI, ki spremlja zelenost in količino aktivne biomase, se je po spomladanskem obdobju povečal in v začetku poletja dosegel visoke vrednosti. Nato začne že v drugi polovici julija oziroma avgusta hitro padati. To pomeni, da je posevek začel izgubljati zeleno, fotosintetsko aktivno maso.
Podobno pokaže LAI – indeks listne površine. Po močnem razvoju v juniju in juliju doseže vrh, nato pa zelo hitro upade. Za pridelovalca to pomeni predvsem eno: listni aparat, ki mora polniti zrnje, je začel izgubljati svojo funkcijo prej, kot bi si želeli.
Še bolj zgovoren je NDWI, ki kaže vsebnost vode v rastlinski odeji. Po dobrem začetku poletja začne močno padati in se proti koncu vegetacije približa ničli oziroma preide celo v negativne vrednosti. To se dobro ujema z nizko vlago v tleh in pomanjkanjem padavin.
Tudi CLRE, povezan z vsebnostjo klorofila in aktivnostjo rastlin, po poletnem vrhu hitro pada. Vsi kazalniki torej kažejo podobno zgodbo: posevek se je do začetka poletja še dobro razvil, nato pa zaradi pomanjkanja vode začel hitreje izgubljati zeleno listno maso in zaključevati vegetacijo.
In prav tu dobijo rezultati hibridov pravi pomen
Ko podatke Farmdok povežemo z žetvijo, postane velik padec pridelka precej bolj logičen. Povprečje poskusa je bilo leta 2026 samo 6.635 kg/ha suhega zrnja, ob povprečni vlagi 18,3 %.
Zato leta 2026 ne bi gledali samo kot »slabo leto«. Za primerjavo hibridov je bilo pravzaprav zelo povedno leto. V razmerah, ko je bilo vode malo in je posevek predčasno izgubljal aktivno listno površino, so se razlike med hibridi pokazale precej bolj izrazito kot v ugodnih sezonah.
In to je tudi praktična vrednost takšnega poskusa: v dobrem letu vidimo potencial hibrida, v težkem pa njegovo sposobnost, da kljub stresu ohrani čim več pridelka.
Kaj bi na podlagi treh let izbrali za prakso?
Če želimo tveganje razporediti med različne FAO skupine, rezultati pri Černelu lepo podpirajo kombinacijo ANTARO® (FAO 330), ALERO® (FAO 350), ESTEVIO® (FAO 370) in ASTRONAUTO® (FAO 420). ANTARO in ALERO predstavljata zgodnejši del izbora, ESTEVIO je zanimiv predvsem zaradi dobrega odziva v letošnjih stresnih razmerah, ASTRONAUTO pa zaradi visokega potenciala in odličnega rezultata tudi v letu 2026. Takšna kombinacija ne stavi vsega na en čas cvetenja in dozorevanja ter hkrati razporedi žetev. Tri leta rezultatov tako ne povedo samo, kateri hibrid je bil najboljši, ampak pomagajo sestaviti varnejšo kombinacijo za različne razmere.


Avtor: Barbara BELŠAK, strokovno svetovanje
Mogoče Vas zanima tudi

KORUZA Novice
Ni enega hibrida za vse njive – je pa prava izbira za vsako njivo
Najboljši hibrid ni nujno tisti, ki je nekje dosegel rekorden pridelek. Najboljši je tisti, ki na…
VEČ INFORMACIJ
KORUZA Novice REPORTAŽE ŽITA
Leto 2026 ni bilo leto presežkov, temveč leto velikih preizkušenj
Najboljši pridelki v demonstracijskih poskusih SAATBAU – ko genetika pokaže svojo vrednost tudi v zahtevnih razmerah
VEČ INFORMACIJ
KORUZA Novice
Tri leta – različne razmere, različni odzivi hibridov
kmetija ŽALIK Milan, Gornja Bistrica
VEČ INFORMACIJDogodki Novice
04.11.2026
11.00 Ura
DAN VMESNIH DOSEVKOV 2026
ogled sortimenta vmesnih dosevkov SAATBAU
VEČ INFORMACIJDogodki
28.09.2026
10.00 Ura
Dan polja SAATBAU / Pomurje – kmetija ŠANDOR Boris
Sortni poskusi semenske koruze, tehnologija, nasveti, izmenjava mnenj in več!
VEČ INFORMACIJ
KORUZA Novice
Isti hibridi, tri različna leta – kaj nam pove pridelek zrnja?
kmetija ŠKROBAR Jan, Mota
VEČ INFORMACIJ
