30.05.2026

Nova pravila za sodobno žlahtnjenje rastlin – NGT-ji v Evropi

Evropska unija prenavlja zakonodajo za nove genomske tehnike

Po več letih razprav Evropska unija posodablja pravila za uporabo novih genomskih tehnik (NGT), ki predstavljajo pomemben korak v razvoju sodobnega žlahtnjenja rastlin. Cilj reforme je omogočiti hitrejši razvoj sort, ki bodo bolje prilagojene podnebnim spremembam, boleznim in zahtevam trajnostnega kmetijstva.

Kaj so NGT-ji?

Nove genomske tehnike vključujejo sodobna orodja za natančno spreminjanje dednega zapisa rastlin, med katerimi je najbolj znana tehnologija CRISPR/Cas. Za razliko od klasičnih gensko spremenjenih organizmov te metode pogosto ne vključujejo vnosa tujega genskega materiala, temveč omogočajo usmerjene spremembe znotraj obstoječega genoma rastline. Tako lahko žlahtnitelji hitreje razvijejo sorte z boljšimi lastnostmi, kot so odpornost na sušo, bolezni ali boljša kakovost pridelka.

Zakaj je bila potrebna sprememba zakonodaje?

Leta 2018 je Evropsko sodišče odločilo, da rastline, pridobljene z novimi genomskimi tehnikami, spadajo pod obstoječo zakonodajo za gensko spremenjene organizme. Kasnejša analiza Evropske komisije je pokazala, da so veljavna pravila zastarela in ne sledijo hitremu tehnološkemu napredku. Zato je Komisija leta 2023 predlagala nov regulativni okvir, ki je bil v letih 2025 in 2026 dokončno usklajen med evropskimi institucijami.

Dve kategoriji NGT-rastlin

Nova ureditev razlikuje med dvema skupinama rastlin:

  • NGT1: rastline, katerih spremembe bi lahko nastale tudi po naravni poti ali s konvencionalnim žlahtnjenjem. Te bodo obravnavane podobno kot klasične sorte in bodo imele poenostavljen postopek odobritve.
  • NGT2: rastline z zahtevnejšimi genetskimi spremembami, za katere bodo še naprej veljali strožji postopki ocenjevanja tveganj in nadzora.

Kaj to pomeni za kmetijstvo?

Nova pravila naj bi evropskim žlahtniteljem in pridelovalcem omogočila hitrejši dostop do inovativnih sort. Pričakovati je razvoj rastlin, ki bodo bolje prenašale sušo, vročinske valove, bolezni in druge posledice podnebnih sprememb. Takšne sorte lahko prispevajo k večji prehranski varnosti, manjšim potrebam po fitofarmacevtskih sredstvih in učinkovitejši rabi vode ter hranil.

Poudarek na preglednosti in patentih

Razprave o novi zakonodaji so odprle tudi vprašanja označevanja, sledljivosti in patentne zaščite. Evropska unija zato uvaja mehanizme za večjo preglednost ter spremljanje vpliva patentov na dostopnost semena in konkurenčnost evropskega semenarstva. Za ekološko pridelavo uporaba NGT-rastlin ostaja omejena.

Korak proti prihodnosti žlahtnjenja

Reforma NGT-zakonodaje pomeni pomemben mejnik za evropsko kmetijstvo. Evropski žlahtnitelji bodo lažje razvijali sorte, prilagojene prihodnjim izzivom, kmetje pa bodo pridobili nova orodja za stabilnejšo in trajnostno pridelavo hrane. Hkrati ostajajo v veljavi visoki standardi varovanja zdravja ljudi, živali in okolja.

Blaž KRANCELBINDER, produktni vodja in strokovno svetovanje