22.03.2026

Obisk GOVEDOREJSKEGA DRUŠTVA SEVNICA v dodelovalnem centru Geinberg

Člani Govedorejskega društva Sevnica so obiskali sodobni dodelovalni center semenske koruze družbe SAATBAU v Geinbergu (Avstrija).

Spremljala sta jih produktni vodja g. Blaž Krancelbinder in terenski strokovni sodelavec g. Jernej Peterkovič, ki sta podrobno predstavila celoten postopek dodelave – od prevzema storžev do končnega certificiranega semena.

Center v Geinbergu, zgrajen leta 2014 kot najsodobnejši v osrednji Evropi, letno obdela približno 13.500 ton storžev (pri prevzemni vlagi 30–35 %) in proizvede okoli 8.000 ton končnega semena.

Kapaciteta centra omogoča pakiranje do 1 milijona vreč semenske koruze (standardno po 50.000 zrn na vrečo).

Postopek se začne s prevzemom in nežnim sušenjem storžev pri temperaturi 35–45 °C, dokler vlaga ne pade na 12–14 %, brez poškodb kalčka.

 

Sledi luščenje koruznice z avtomatiziranimi luščilnicami.Zrna nato gredo skozi primarno čiščenje: sita, zračni separatorji in magneti odstranijo primesi ter nečistoče.Nato sledi kalibriranje v več frakcij po velikosti z valjastimi siti in vibracijskimi napravami za enakomerno setev.

Optične sortirnice z barvnimi, IR in UV senzorji natančno izločijo poškodovana, obolela ali netipična zrna.Gravimetrično sortiranje (gravitacijske mize) loči zrna po gostoti, kar izboljša polnost in kalivost.Končno čiščenje in tretiranje vključuje premaz z fungicidi, insekticidi, mikroelementi ter barvnim film-coatingom za optimalno zaščito in kakovost.

Vsaka serija je laboratorijsko testirana na kalivost, vlažnost, čistost in zdravstveno ustreznost.Po certificiranju s strani neodvisne avstrijske institucije AGES seme pakirajo v vreče z modro uradno etiketo, ki navaja sorto, serijo, kalivost in druge podatke.

SAATBAU zagotavlja popolno sledljivost od njive do končnega uporabnika, kar je ključno za zanesljiv in enakomeren vznik na kmetijskih površinah.Obisk je članom društva omogočil neposreden vpogled v visoko tehnološko predelavo, ki stoji za kakovostnim semenom SAATBAU, ki ga uporabljajo tudi slovenski kmetje.