20.08.2026
Suša 2026: zakaj je koruza na istem polju videti, kot da smo posejali različne hibride?
Pogled od zgoraj pokaže, česar s tal ne vidimo
Razlike dobro pokažeta NDVI in LAI. Vegetacijski indeks NDVI na obravnavani parceli dosega vrednosti približno od 0,20 do 0,85 in razkriva velike razlike v vitalnosti ter gostoti posevka. Podobno sliko daje LAI – indeks listne površine, kjer vrednosti segajo od približno 0,30 do 3,60.
Ko karte primerjamo s fotografijami posevka in posnetkom iz zraka, postane jasno, kako močno se lahko posamezni deli istega polja odzovejo na sušo.
Čeprav je povsod padlo približno enako malo padavin, so razlike v stanju rastlin ogromne. Vzroka zato ne moremo iskati samo v vremenu. V ekstremnih razmerah pridejo do izraza predvsem tip in globina tal, njihova struktura, vsebnost humusa ter sposobnost tal za sprejem in zadrževanje vode – v določeni meri pa tudi izbira hibrida.
KLIMAFIT – ko je stabilnost pomembnejša od rekorda
Prvi korak pri prilagajanju pridelave koruze vse pogostejšim sušnim obdobjem je pravilna izbira hibrida. Visok potencial pridelka v optimalnem letu namreč še ne pomeni, da bo hibrid uspešen tudi takrat, ko vode primanjkuje.
SAATBAU zato z oznako KLIMAFIT izpostavlja hibride, ki v različnih pridelovalnih območjih in vremenskih razmerah izkazujejo predvsem stabilnost pridelka in dobro sposobnost prilagajanja stresnim razmeram.
Med aktualnimi KLIMAFIT hibridi koruze so ATLANTICO, ALENARO, ANTARO, ALERO, AMBITIOin ABSOLUTO. Razlikujejo se po zrelosti in namenu uporabe, skupna pa jim je stabilnost v različnih rastnih razmerah.
Posebej zanimiv je ALENARO,, ki ga SAATBAU izpostavlja kot specialista za sušni stres. ALERO združuje visok potencial pridelka z dobro stabilnostjo rastline in izrazitim stay-green učinkom, medtem ko ANTARO odlikuje široka prilagodljivost različnim pridelovalnim razmeram.
V letu, kot je 2026, zato ne iščemo samo hibrida, ki bo v najboljših pogojih dosegel rekord. Pomemben postaja hibrid, ki bo stabilen tudi takrat, ko rastne razmere niso optimalne.
Toda fotografije iz Hollabrunna opozarjajo na pomembno dejstvo: niti najboljša genetika ne more ustvariti vode tam, kjer je ni.
Humus – zaloga, ki jo gradimo več let
Na količino padavin ne moremo vplivati, lahko pa dolgoročno vplivamo na to, kaj se bo z vodo zgodilo, ko pade na njivo.
Tla z dobro strukturo in več organske snovi lahko vodo bolje sprejmejo in zadržijo ter jo pozneje ponudijo rastlinam. Prav zato postaja skrb za humus eden pomembnejših ukrepov prilagajanja kmetijstva pogostejšim sušnim obdobjem.
Pomembno vlogo imajo vmesni dosevki. Njihova nadzemna masa in predvsem koreninski sistem predstavljata vir organske snovi in hrane za talne organizme. Različni tipi korenin rahljajo in prepredajo različne horizonte tal, po odmrtju pa v tleh ostajajo koreninski kanali in organski ostanki.
Več humusa pomeni stabilnejšo strukturo tal, boljšo infiltracijo padavin in večjo sposobnost tal za zadrževanje vode.
Vmesni dosevek zato ni zgolj nekaj, kar posejemo med dvema glavnima kulturama. Je dolgoročna naložba v rodovitnost in odpornost tal.
Pred koruzo imajo neprezimni dosevki posebno prednost
Pred spomladanskimi kulturami, kot je koruza, so posebej zanimive neprezimne mešanice, ki ob prvem mrazu pomrznejo.
Svojo glavno nalogo opravijo jeseni: hitro prekrijejo tla, razvijejo koreninski sistem, vežejo hranila in ustvarijo organsko maso. Pozimi pomrznejo, na površini pa ostane zastirka, ki ščiti tla pred erozijo, neposrednim soncem in vetrom.
SAATBAU v avstrijskih priporočilih opozarja tudi na pomen zastirke pri zmanjševanju izgub vode iz tal. Spomladi pa pomrznjen posevek ne predstavlja žive konkurence koruzi za vodo.
Pomembna je tudi povsem praktična prednost: spomladanska obdelava je pri dobro pomrznjenem vmesnem dosevku praviloma lažja, priprava setvišča pa je mogoča z manjšim številom posegov.
Manj intenzivna obdelava pomeni manj nepotrebnega premikanja tal in predvsem manj izgubljene vlage tik pred setvijo koruze.
BODENFIT – ko želimo graditi tla
Med zanimive neprezimne mešanice sodi BODENFIT, pri katerem SAATBAU posebej poudarja dolgoročno povečevanje humusa in izboljševanje strukture tal.
Mešanica različnih rastlinskih vrst ustvarja večplasten koreninski sistem. Ene korenine intenzivno prepredajo zgornjo plast, druge prodirajo globlje. Tako ne obdelujemo tal samo z železom – velik del dela opravijo žive korenine.
Po njihovem odmrtju ostanejo organska masa in koreninski kanali, ki izboljšujejo življenjski prostor talnih organizmov ter omogočajo lažje pronicanje vode v globlje plasti.
HYDROFIT – tudi vmesni dosevek mora gospodariti z vodo
Pri vmesnih dosevkih na sušnih območjih pa obstaja pomemben pomislek: tudi vmesni dosevek za svojo rast potrebuje vodo.
Zato ni vseeno, katere rastlinske vrste posejemo.
SAATBAU je pri mešanici HYDROFIT izbral vrste z vidika učinkovite porabe vode. V avstrijskih poskusih so ugotovili, da lahko primerne vrste porabijo na kilogram ustvarjene suhe mase do 70 % manj vode v primerjavi z gorjušico.
Cilj zato ni ustvariti največje mogoče količine biomase za vsako ceno. Pomembneje je hitro prekriti tla, zmanjšati izhlapevanje, ustvariti dovolj organske mase in hkrati učinkovito gospodariti z razpoložljivo vodo.
Poleg BODENFIT in HYDROFIT so glede na kolobar, termin setve in namen zanimive tudi druge neprezimne mešanice SAATBAU, kot sta NITROFITinWASSERGÜTE FRÜH.
FARMDOK – parcela ni ena sama številka
Če želimo tehnologijo še bolje prilagoditi dejanskim razmeram, moramo poznati tudi razlike znotraj posamezne parcele.
Pri tem nam pomagajo digitalna orodja, kot je FARMDOK.
S satelitskimi posnetki in vegetacijskimi kartami lahko spremljamo razvoj posevka ter ugotavljamo, kateri deli njive imajo večji in kateri manjši pridelovalni potencial.
Posebej zanimiva je primerjava podatkov skozi več sezon. Če se slabše območje na kartah pojavlja vedno na istem mestu, vzrok verjetno ni samo trenutno vreme. Takšen del parcele je smiselno preveriti z vidika teksture in globine tal, zbitosti, vsebnosti humusa, vodnega režima ali drugih omejujočih dejavnikov.
Podatki tako niso sami sebi namen. Povedo nam predvsem, kje na njivi moramo iskati vzrok za razlike.
Od podatkov do variabilne setve
FARMDOK lahko naredi še naslednji korak – podatke uporabi pri delno specifični oziroma variabilni setvi koruze.
Zakaj bi na celotni parceli sejali popolnoma enako gostoto, če vemo, da so razlike v sposobnosti tal za oskrbo rastlin z vodo tako velike, kot jih kaže primer iz Hollabrunna?
Na boljših delih parcele lahko z večjim številom rastlin bolje izkoristimo pridelovalni potencial. Na lažjih, plitvejših oziroma sušnejših delih pa lahko gostoto zmanjšamo in s tem zmanjšamo konkurenco rastlin za omejeno količino vode.
SAATBAU je v sodelovanju s FARMDOK in Innovation Farm razvil sistem priporočil za precizno setev koruze, pri katerem se upoštevajo lastnosti lokacije, oskrba z vodo in lastnosti posameznega hibrida.
Tako pridemo od satelitskega posnetka do konkretne odločitve na sejalnici.
Avtorja: Albert MÜLLNER, strokovno svetovanje in Blaž KRANCELBINDER, strokovno svetovanje
Mogoče Vas zanima tudi
