01.08.2026

Suša je prizadela koruzo – odločitev za siliranje se začne že pred setvijo

Letošnja suša je ponovno pokazala, kako močno na razvoj koruze vplivajo tip tal, razpoložljivost vode in pravilna izbira hibrida. Na lažjih in plitvejših tleh so posledice pomanjkanja padavin bistveno izrazitejše, medtem ko globlja tla z večjo sposobnostjo zadrževanja vode rastlinam omogočajo daljše premagovanje sušnega stresa. Ko se koruza začne sušiti, pa videz rastline še ne pomeni nujno, da je že primerna za siliranje. Uspešna pridelava silažne koruze se zato začne že pred setvijo – z izbiro zrelostnega razreda, prilagojenega lokaciji, tipu tal in pričakovanim rastnim razmeram.

Suhi listi še ne pomenijo, da je koruza dovolj suha za siliranje

Visoke temperature in pomanjkanje padavin so letos močno prizadeli posevke koruze. Posledice pa niso povsod enake. Na isti lokaciji lahko med posameznimi njivami opazimo velike razlike, ki so posledica tipa tal, njihove sposobnosti zadrževanja vode, termina setve in izbire hibrida oziroma zrelostnega razreda.

Najbolj prizadeti so praviloma posevki na lažjih, peščenih in plitvih tleh z manjšo sposobnostjo zadrževanja vode. Na globljih, strukturnih tleh z večjo vodno kapaciteto ima koruza dalj časa na voljo zalogo vode in zato sušni stres nastopi pozneje.

Ko koruza izgublja liste, steblo še vedno lahko vsebuje veliko vode

Pri odločitvi za predčasno siliranje je zato potrebna previdnost. Videz rastline lahko vara.

Čeprav so spodnji listi ali celo večji del rastline že suhi, lahko steblo še vedno vsebuje veliko vode. To je posebej pomembno pri koruzi, ki zaradi suše ni oblikovala normalnega storža. Zrnje namreč pomembno prispeva k povečanju deleža suhe snovi celotne rastline.

Za kakovostno siliranje naj bi koruza dosegla najmanj približno 30 % suhe snovi, optimalno območje pri normalno razvitih posevkih pa je približno 30–35 % suhe snovi.

Če so listi v območju storža in nad njim še zeleni, je praviloma za siliranje prezgodaj. Pri močno prizadetih posevkih brez storžev je zato najbolj zanesljivo določiti sušino z dejanskim sušenjem vzorca in se ne odločati samo na podlagi videza njive.

Pri koruzi z normalno razvitimi storži nam je lahko v pomoč tudi mlečna črta na zrnu. Primeren čas za siliranje je praviloma takrat, ko je mlečna črta približno na ¼ do ½ zrna in pri korenu zrna ni več mlečka.

Tla odločajo, koliko časa lahko koruza kljubuje suši

Koruza ima velik potencial za pridelek, vendar za njegovo izkoriščanje potrebuje dovolj vode. Posebej občutljiva je v obdobju pred cvetenjem, med metličenjem in svilanjem ter v začetku nalivanja zrn.

Na lahkih in plitvih tleh je zaloga rastlinam dostopne vode manjša. Takšna tla se hitreje segrejejo in hitreje izsušijo, zato lahko nekaj tednov brez padavin povzroči izrazit stres.

Na globljih, srednje težkih in dobro strukturiranih tleh je vodna rezerva večja. Korenine lahko prodrejo globlje in posevek lažje premosti krajše obdobje brez padavin.

Toda tudi najboljša tla imajo svojo mejo. Če se visoke temperature in pomanjkanje padavin pojavijo ravno v času cvetenja, lahko pride do slabše oploditve, manjšega števila zrn na storžu in posledično manjše vsebnosti škroba v silaži.

Prilagajanje suši se začne že pri izbiri FAO skupine

Letošnja sezona ponovno kaže, da izbira hibrida ne sme temeljiti samo na njegovem največjem potencialu pridelka.

Pravilno izbran zrelostni razred je eden najpomembnejših načinov obvladovanja tveganja.

Poznejši hibridi imajo praviloma več časa za oblikovanje velike biomase in visokega pridelka, vendar potrebujejo daljšo vegetacijo. Na območjih oziroma tleh, kjer pogosto nastopi poletna suša, lahko zato daljša rastna doba pomeni tudi večjo izpostavljenost stresu.

Zgodnejši hibrid zaključi razvoj hitreje in lahko del najbolj kritičnega obdobja poletne suše preide prej. To pa ne pomeni, da je zgodnejši hibrid vedno boljša izbira.

Na globokih tleh z dobro sposobnostjo zadrževanja vode lahko z nekoliko poznejšim zrelostnim razredom bolje izkoristimo potencial njive. Na lahkih, prodnatih in suši izpostavljenih tleh pa pretirano pozna FAO skupina predstavlja dodatno tveganje.

Pri izbiri je zato treba povezati tri dejavnike:

lokacijo in dolžino vegetacije + tip tal in vodno kapaciteto + namen pridelave.

Pri silažni koruzi je pomembno tudi, da hibrid ob spravilu doseže primerno sušino cele rastline in dovolj visok delež zrnja oziroma škroba.

Najboljša genetika je tista, ki ustreza njivi

Podnebnih razmer ne moremo nadzorovati, lahko pa zmanjšujemo tveganje. Izbira hibrida, prilagojenega posamezni njivi, ustrezen zrelostni razred, pravočasna setev in pravilna odločitev o času spravila so danes pomembnejši kot kadarkoli.

Tudi pri letošnjih s sušo prizadetih posevkih velja osnovno pravilo: s siliranjem ne hitimo samo zato, ker je koruza na pogled suha.

Preverimo storž, zrnje, stanje stebla in predvsem dejansko sušino rastline. Cilj ostaja približno 30–35 % suhe snovi, saj je prava sušina ob spravilu eden ključnih pogojev za dobro tlačenje, uspešno fermentacijo, stabilno silažo in čim boljše ohranjanje hranilne vrednosti pridelka.

Izkušnje letošnje sezone pa uporabimo že pri načrtovanju naslednje setve: pravi hibrid ni nujno najpoznejši ali tisti z največjim potencialom, ampak tisti, ki je najbolje prilagojen našim tlom, lokaciji in razpoložljivi vodi.