17.09.2026
Travinje po suši: z dosejavanjem do gostejše ruše in več beljakovin
Kakovostno trajno travinje je eden najpomembnejših virov doma pridelane krme. Z ustrezno sestavo travne ruše ter pravočasnim dosejevanjem lahko izboljšamo stabilnost pridelka, kakovost krme in vsebnost beljakovin. Posebno pomembno vlogo imajo pri tem metuljnice.
Dobra travna ruša se začne s pravo sestavo
Produktivno travinje mora biti gosto, brez večjih praznih mest in z ustreznim razmerjem med travami, metuljnicami in zelišči. Pri intenzivnem, štirikosnem travinju naj bi trave predstavljale približno 70 % ruše. So temelj pridelka ter zagotavljajo energijsko bogato krmo, primerno za konzerviranje. Metuljnice pa z biološko vezavo dušika pomembno prispevajo k oskrbi posevka z dušikom in predvsem povečujejo vsebnost surovih beljakovin v krmi.
Podnebne spremembe takšno ravnovesje vse pogosteje rušijo. Daljša sušna obdobja, neenakomerna razporeditev padavin in visoke temperature povzročajo izpad občutljivejših vrst. Nastanejo prazna mesta, ki jih hitro zasedejo manj kakovostne ali nezaželene rastline.

Niso vse trave enako odporne na sušo
Ljuljke sodijo med najproduktivnejše vrste in imajo visoko krmno vrednost, vendar potrebujejo razmeroma veliko vode. V sušnejših razmerah postajajo zato pomembnejše vrste z boljšo toleranco na pomanjkanje vode.
Med njimi izstopa pasja trava, pri kateri je pridelek v sušnih razmerah pogosto stabilnejši. Zanimivi so tudi festulolium, trstikasta bilnica in na manj intenzivno košenih površinah visoka pahovka. Vendar sama odpornost proti suši še ni dovolj – pri izbiri moramo upoštevati tudi kakovost krme in predvideno intenzivnost košnje.

Metuljnice – beljakovine z domačega travnika
Metuljnice imajo dvojno vlogo: vežejo atmosferski dušik in povečujejo vsebnost beljakovin v krmi. Z vidika pridelave kakovostne voluminozne krme bi bil delež metuljnic do približno 30 % travne ruše zelo dobrodošel, vendar ga v trajnem travinju ni vedno preprosto dolgoročno vzdrževati.
Črna detelja pri intenzivni rabi po nekaj letih praviloma začne izginjati, vendar jo lahko uspešno ponovno vključujemo z dosejevanjem. Bela detelja je trajnejša ter dobro prenaša tako košnjo kot pašo.
Zanimiva je tudi praktična orientacijska vrednost: na vsak odstotek metuljnic v ruši se lahko veže približno 3 kg dušika. Večino tega dušika metuljnice porabijo za lastno rast in tvorbo beljakovin, del pa prek korenin in organske snovi postane dostopen tudi drugim rastlinam.

Kdaj je dosejevanje najbolj uspešno?
Pred dosejevanjem moramo najprej ugotoviti, zakaj so v ruši nastale praznine. Če vzroka ne odpravimo, samo novo seme problema ne bo rešilo.
Dosejujemo lahko spomladi ali ob koncu poletja. Čeprav je spomladansko dosejevanje pogosto, ima pomembno pomanjkljivost: obstoječa ruša takrat zelo hitro raste in predstavlja močno konkurenco mladim rastlinam.
Zato je lahko obdobje od zadnje tretjine avgusta do prve tretjine septembra za dosejevanje zelo primerno. Rast obstoječe ruše se umirja, mlade rastline imajo manj konkurence, pogostejša rosa pa jim pomaga pri začetnem razvoju.
Seme trav sejemo plitvo, saj je za uspešen vznik pomembno, da ni prekrito s predebelo plastjo tal. Ključen je dober stik semena s tlemi, ki ga lahko izboljšamo z valjanjem. Tudi z gnojenjem neposredno ob dosejevanju ne smemo pretiravati, saj s tem predvsem spodbudimo obstoječo rušo in povečamo njeno konkurenco mladim rastlinam.
Dosejevanje ni le popravljanje praznih mest
Dobro načrtovano dosejevanje omogoča, da v rušo ponovno vključimo kakovostne in konkurenčne vrste, povečamo delež metuljnic ter izboljšamo pridelek in kakovost doma pridelane krme.
Prava mešanica mora biti prilagojena rastišču, intenzivnosti košnje in načinu uporabe. Prav zato pri obnovi travinja ni pomembno samo, koliko semena posejemo, temveč predvsem katere vrste in sorte z njim vnašamo v rušo.

Povzeto po avstrijskem članku o dosejavanju

Avtor: Blaž KRANCELBINDER, strokovno svetovanje
Mogoče Vas zanima tudi

KORUZA Novice
Ni enega hibrida za vse njive – je pa prava izbira za vsako njivo
Najboljši hibrid ni nujno tisti, ki je nekje dosegel rekorden pridelek. Najboljši je tisti, ki na…
VEČ INFORMACIJ
KORUZA Novice REPORTAŽE ŽITA
Leto 2026 ni bilo leto presežkov, temveč leto velikih preizkušenj
Najboljši pridelki v demonstracijskih poskusih SAATBAU – ko genetika pokaže svojo vrednost tudi v zahtevnih razmerah
VEČ INFORMACIJ
KORUZA Novice
Tri leta – različne razmere, različni odzivi hibridov
kmetija ŽALIK Milan, Gornja Bistrica
VEČ INFORMACIJDogodki Novice
04.11.2026
11.00 Ura
DAN VMESNIH DOSEVKOV 2026
ogled sortimenta vmesnih dosevkov SAATBAU
VEČ INFORMACIJ
KORUZA Novice
Isti hibridi, tri leta – ko ekstremno leto postavi rezultate na preizkušnjo
Tri leta na isti lokaciji pokažejo precej več kot rezultat ene žetve. Pri Simonu Černelu v…
VEČ INFORMACIJDogodki
28.09.2026
10.00 Ura
Dan polja SAATBAU / Pomurje – kmetija ŠANDOR Boris
Sortni poskusi semenske koruze, tehnologija, nasveti, izmenjava mnenj in več!
VEČ INFORMACIJ
KORUZA Novice
Isti hibridi, tri različna leta – kaj nam pove pridelek zrnja?
kmetija ŠKROBAR Jan, Mota
VEČ INFORMACIJ