18.05.2026

Vpliv nekaterih herbicidov v soji na razvoj in razraščanje žit

V pridelavi soje imajo talni herbicidi pomembno vlogo pri zagotavljanju čistega posevka v začetnih razvojnih fazah. Med pogosto uporabljenimi pripravki sta tudi sredstva na osnovi clomazona in metobromurona. Ob pravilni uporabi zagotavljata učinkovito zatiranje plevelov, vendar lahko v določenih razmerah njuni ostanki vplivajo tudi na naslednji posevek, predvsem na ozimna žita.

Vpliv vremenskih razmer na razgradnjo herbicidov

Razgradnja aktivnih snovi v tleh je močno odvisna od:

  • količine padavin,
  • temperature tal,
  • mikrobiološke aktivnosti,
  • vsebnosti organske snovi,
  • strukture in tipa tal.

V sušnih sezonah se razgradnja pogosto upočasni. Posledično lahko ostanki herbicidov ostanejo aktivni dlje časa, kar je posebej pomembno pri zgodnji setvi ozimnih žit po soji.

Možni simptomi pri žitih

Pri ostankih clomazona se lahko pojavijo:

  • svetlejša ali belkasta obarvanost listov,
  • počasnejša začetna rast,
  • zmanjšan razvoj korenin,
  • slabše razraščanje.

Pri metobromuronu pa se lahko pokaže:

  • neenakomeren vznik,
  • zastajanje v rasti,
  • manjše število stranskih poganjkov,
  • redkejši posevek.

Najbolj občutljiva sta običajno ječmen in tritikala, medtem ko pšenica praviloma bolje prenaša morebitne ostanke aktivnih snovi.

Zakaj je razraščanje žit tako pomembno?

Jesensko razraščanje je eden ključnih dejavnikov za doseganje visokih pridelkov. Vsak stres v začetnih razvojnih fazah lahko zmanjša:

  • število produktivnih klasov,
  • konkurenčnost posevka,
  • odpornost proti zimskim stresom,
  • končni pridelek.

Posebej v sušnih letih so mlade rastline že sicer pod dodatnim stresom zaradi pomanjkanja vlage, zato lahko prisotnost ostankov herbicidov učinek še poveča.

Kako zmanjšati tveganje?

Za zmanjšanje možnosti fitotoksičnosti priporočamo:

  • dosledno upoštevanje registriranih odmerkov,
  • prilagoditev izbire herbicidov tipu tal,
  • plitvo obdelavo tal po žetvi soje,
  • kakovostno pripravo setvene plasti,
  • setev vitalnega in kakovostnega semena,
  • izbiro tolerantnejših sort in vrst žit.

V razmerah z izrazito sušo je pogosto smiselna tudi nekoliko poznejša setev, saj dodatne padavine pospešijo razgradnjo ostankov herbicidov v tleh.

POMEN GENETIKE IN ZAČETNE VITALNOSTI POSEVKA

Sodobne sorte žit z močnim začetnim razvojem in dobrim potencialom razraščanja lažje premagujejo začetne stresne razmere. Prav zato imajo kakovost semena, energija kalitve ter prilagojena genetika pomembno vlogo pri stabilnosti pridelka tudi v zahtevnejših letih.

V intenzivni pridelavi postaja vse pomembnejše usklajevanje tehnologije varstva rastlin s kolobarjem in izbiro naslednjega posevka. Le celovit pristop omogoča stabilno pridelavo in zmanjšuje tveganja, ki jih prinašajo vse bolj nepredvidljive vremenske razmere.

avtor: Blaž KRANCELBINDER

produktni vodja, strokovno svetovanje

Mogoče Vas zanima tudi

na splošni pregled

Quick Links

0