Zgodovina

22tega maja 1950 je bil se je pet lokalnih zadrug združilo v regionalno zadrugo SAATBAU LINZ eGen, ki je danes največja semenarska in žlahtniteljska zadruga v Avstriji.

1950-1959

Prva leta regionalne Zgornje avstrijske zadruge.

Gonilna sila ustanovitve je bil namestnik guvernerja Johanna BLÖCHLA, ki je hitro ugotovil, da mora biti žlahtnjenje, razmnoževanje in distribucija semen vodena iz enega samega mesta in da so visokokakovostna semena pomembna za prihodnost države. Primarni cilj je bil zadovoljiti potrebe države in drugih zveznih držav ter preprečiti prekomerno pridelavo. To je pripeljalo do združitve petih posameznih, lokalnih zadrug, ki so ustanovile regionalno zadrugo GEN.m.b.H OÖ Landes-Saatbaugenossenschaft s sedežem v Linzu ter štirimi podružnicami za zbiranje in dodelavo semen.

Ker je v Zgornje avstrijski regiji primanjkovalo kvalitetnih semen, je bilo leta 1945 ustanovljeno pet lokalnih zadrug za pridelavo semen: Arnreit, Freistadt, Linz, Wels, Otterbach. Ob ustanovitvi so člani financirali tudi žlahtniteljske postaje za žlahtnjenje krompirja, žit in krmnih rastlin.

Žlahtnjenje je potekalo v sodelovanju z lokalno kmetijsko šolo Ritzlhof v Otterbachu, samostanom Schlägl v Reichersbergu ter gradu Weinberg pri Kefermarktu. Zadrugam se je pridružila tudi žlahtniteljska postaja krompirja Anzberg pri Schärdingu, ki je bila ustanovljena že leta 1923.

Ker je bilo na voljo zelo malo sortnega materiala in semen, je bil poudarek na žlahtnjenju novih sort in na semenski pridelavi. Razvoj nove sorte je takrat trajal približno 10 do 15 let, zato so morali semenariti tudi s tujimi sortami, za katere je bilo potrebno plačevati tudi licenčnino. Delo žlahtniteljev je, v tistih letih, financirala država, saj je želela doseči samostojnost in neodvisnost na seemenskem področju.

V nadaljnih letih se je v žlahtnjenje veliko vlagalo. Doseženi pa so bili tudi začrtani cilji, razvoj novih, lastnih sort, sodelovanje z najboljšimi kmetijami za pridelavo semenskega blaga, dobra dodelava semena in dostava le tega kupcem.

60ta leta

Izgradnja in razvoj zadruge

V šestdesetih letih je bil velik povdarek na širitvi zadruge. Ustanovile so se žlahtniteljski centri v Reichersbergu za žita in krmne rastline ter Lamplmairgut pri Kefermarktu za krompir. Sedež podjetja je takrat bil v Linz Wegscheid, posamezne enote pa še v Antiesenhofen, Arnreit in Kefermarktu.

Pomemben dogodek se je zgodil leta 1962 z izgradnjo novih poslovnih prostorov Linz-Wegscheidu, kar je pomenilo prvo resnejšo avstrijsko investicijo v semenarstvo in dodelavo.

1970-1979

Širjenje površin s semensko pridelavo.

V začetku sedemdesetih let se je zgodila sprememba vodstva in prve ambicije za vstop v “mednarodno okolje”. V drugi polovici sedemdesetih let so povezave s francoskimi pridelovalci koruze vzpodbudile pridelavo semenske koruze v Feldkirchnu/D. Pridelava semenske koruze je postajala vse bolj zanimiva in francoskim žlahtniteljem je bilo potrebno plačati veliko licenčnine, zato je zadruga leta 1977 sprejeta odločitev, da sama prične žlahtniti koruzo.

1980-1989

Leta 1980 zadruga prične z lastnim žlahtnjenjem koruze. Razvoj hibridov v zrelosti FAO 200 – FAO 350 je postal glavna in prednostna naloga. Ustanovljena je bila žlahtniteljska postaja koruze v Schöneringu, le nekaj kilometrov iz Linza. Ker je bilo žlahtnjenje koruze omejeno le na zgornjeavstrijsko področje, Feldkirchn in Schönering, je bil izbor hibridov omejen. Že leta 1986 sta bili v Nemčiji registrirana prva, nova hibrida COMET in MAGNET.

Leta 1984 je bil dodelovalni semenski center v Kefermarktu razširjen z novim silosom za 2.250 t. Tri leta kasneje so razširili tudi osrednje skladišče v Leondingu: nove sušilnice za koruzo, žita in stročnice, zgradili sodoben obrata za dodelavo semen in silos s kapaciteto 10.800 t.

Do konca 80-ih je bil glavni prodajni trg področje Zgornje Avstrije. Z ustanovitvijo testne postaje v Weikendorfu (Spodnja Avstrija) v Marchfeldu, pa se je pričelo poslovanje širiti tudi na področje Zgornje Avstrije. Na nekdanji kmetiji v Weikendorfu so pričeli preizkušati nove sorte in organizirali žlahtnjenje pšenice.

V tistem času so se pridelovalci srečevali s presežki pridelanih žit, zato se je pričelo povpraševanje tudi po drugih rastlinskih vrstah, kot so soja, sončnice in ogrščica. Zahvaljujoč dobrim povezavam s tujimi žlahtnitelji, je zadruga kmalu trgu predstavila primerne sorte.

1990-1999

Širitev poslovanja

Desetletje je bilo zaznamovanno s spremembami, preobrati, prihodi in odhodi. Grof Waldburg je kupil žlahtniteljsko postajo  in dodelovalni center v Neuhofu Rohrau in s tem omogočil širitev poslovanja zadruge SAATBAU na področje Zgornje Avstrije. V tem času se je vplačal tudi ustanovni delež žlahtniteljskega podjetja IG- Pflanzenzucht, s sedežem v Münchnu, s čemer se je olajšal dostop do nemškega tržišča.

Pristop Avstrije v Evropsko unijo leta 1992 je na semenarskem področju spremenil tržne razmere in uvedel nova pravila v trgovini s semenskim blagom. Leta 1989 prišlo do “prelomnice” in odprla so se tržišča v Vzhodni Evropi. To je leta 1996 omogočilo ustanovitev hčerinskih podjetij na Češkem, Slovaškem in Madžarskem.

Leta 1994 se je pričel še današnji dan uspešen projekt RAPSO z sodelovanju s podjetjem VOG AG, ki je nedavno praznoval 25. Obletnico. SAATBAU je uspešen partner z dobavo pogodbeno pridelane ogrščice.

Zgornje avstrijska zadruga za pridelavo začimb in semen za pekarsko industrijo iz Kefermarkta se je odločila pridružiti zadrugi SAATBAU. V prvi vrsti zato, da bi si zagotovila certificirano semensko pridelavo in v nadaljevanju certificirano pridelavo predvsem maka, kumine in nekaterih začimb.

Leta 1996 so bili na novo postavljeni cilji žlahtnjenja koruze, povečalo se je število poskusnih mest in postavil se je žlahtniteljski center v Čilu. Uvedle so se sodobne žlahtniteljske metode in žlahtnitelj SAATBAUa Robert Taucher je od leta 2003 na evropskem trgu registriral že več kot 100 novih hibridov koruze.

2000-2009

Na prelomu tisočletja

Ustanovitev Saatzuchta Donau skupaj z Probstdorfer Saatzucht je postavila nov, pomemben temeljni kamen za nadaljevanje žlahtnjenja žit ter oljnih in beljakovinskih rastlinah. Matične družbe še naprej tržijo nove sorte neodvisno druga od druge.

Ta priložnost za nadaljnji mednarodni razvoj je pomenila predvsem pridobivanje in usposabljanje več in tehnično ustreznega osebja za razvoj izdelkov, po drugi strani pa širitev proizvodnje semen v Avstriji in okoliških državah.