21.04.2024

Setev soje, kako izbrati primerno sorto in na kaj biti pozoren pri setvi?

V zadnjih letih se je soja iz nepoznane kulture razvila v privlačno vez v kolobarju. Pridelovanje soje ima številne prednosti. Če je kje potrebno biti zelo pazljiv glede izbora zrelostnega razreda sorte, je to zagotovo pri soji. V kmetijski zadrugi SAATBAU se tega zavedamo.

Sorte soje

Pri izbiri sort vseh gospodarsko pomembnih rastlin je prav, da smo pozorni na njihovo agroklimatsko cono izvora. Še posebej to velja za sojo. Mednarodna kvalifikacija na podlagi zrelostnih razredov kvalificira sorte soje v 14 razredov. Označene so od (0000 zelo zgodnja, kratka vegetacija) do (X zelo pozna, dolga vegetacija). Osnova za delitev sort je vsota absolutnih temperatur, ki jo mora absorbirati, da preide v fiziološko zrelost. V Sloveniji se uporabljajo sorte skupin 00 in 000 za setev v prvem terminu (sredina aprila) in sorte iz skupine 000 in 0000 za setev po ječmenu in oljni ogrščici.

Tabela 1: Lastnosti sort glede na zrelost

Vegetacijska skupina	Potrebna ∑ absolutnih temperatur (⁰C)	Sorta	Optimalna gostota (št. zrn/m²)	Razdalja med vrstami
0 (daljša vegetacija)	2.500 – 2.800	ARTESIA	50	24 do 36 cm
00	2.400 – 2.550	ALTONA	60	12 (+10 % semen) do 24 cm
000	2.100 – 2.400	AURELINA	65	12 do 24 cm
0000 (krajša vegetacija)	1.900 – 2.000	AMBELLA	70	12 cm

Setev soje

Najvarnejša setev je, ko je temperature tal v površinski plasti zemlje (do 8 cm) 8 -10 °C. Sojo lahko sejemo maja, junija in celo julija, če izberemo primerno sorto, vendar jo večinoma sejemo istočasno kot koruzo, ker ima med kalitvijo skoraj enake temperaturne zahteve. Strmeti moramo k temu, da se bo po setvi temperatura tal in zraka samo dvigovala. S tem bomo dosegli, da bo prva etaža strokov nekaj višja.

Globina setve: preplitva setev ni priporočljiva, kajti soja potrebuje za vznik dosti vlage. Težja tla: 2-3 cm globine, lažja tla: 3-4. Pri predvideni uporabi česala globino povečamo za 1 cm. Pred setvijo je smiselno izvesti slepo setev. Po setvi je nujno valjanje, ki nam zagotovi kapilarni vzpon vode, boljši vznik in uspešnejšo žetev.

Razdalja med vrstami: (12, 24, 26, 38 cm…) je glede na pridelek majhna. Pomembno je število rastlin/m², vsaka medvrstna razdalja ima svoje prednosti in slabosti.

Prednosti pri manjši medvrstni razdalji (12, 24 cm):

– na voljo je setvena tehnika (žitna sejalnica)

– prekritost tal je dosežena prej (manjše izhlapevanje vode, manj težav s pleveli)

– boljša porazdelitev rastlin na površino

– optimalno izkoriščanje vode in svetlobe

Prednosti pri večji medvrstni razdalji (36, 48 … cm):

– dobre možnosti za mehansko zatiranje plevelov

– boljša zračnost med vrstami, listi se prej posušijo, manj bolezni

– dobro delovanje setvenih enot – enakomerna globina

Slabosti pri manjši medvrstni razdalji (12, 24 cm):

– porazdelitev zrn v vrsti ni vedno optimalna

– setvena enota se težko prilagaja (zrno ni optimalno položeno v zemljo)

– možnost mehanskega zatiranja plevelov je manjša

Slabosti pri večji medvrstni razdalji (36, 48 … cm):

– poznejša prekritost vrst, manjše senčenje med vrstami – težave s pleveli (poznejši pleveli)

– izsuševanje tal med vrstami – ravno takrat ko je vlaga potrebna v fazi polnjenja zrnja julij – avgust

– zelo ozek razmik med zrni v vrsti, zrno do zrna, težave s stabilnostjo rastline

– izguba inokulatorja iz zrnja pri pneumatski sejalnici (pri suhem nanosu inokulata)

Zelo pomemben ukrep je zatiranje plevelov, kar lahko dosežemo z večkratnim česanjem ali/in uporabo herbicida. Pred žetvijo je potrebno prilagoditi kombajn tako, da se žetev opravi z najmanj možnimi izgubami. Sojina slama je manj ugodna za mlatenje, zrnje pa je za razliko od pšenice, zaprto v stroku in v razmerju zrno: slama = 1: 3,5, zato žanjemo z zmanjšano hitrostjo. Optimalna vlaga zrna soje v času žetve je 14-16 %.