21.04.2024
Soja – gnojenje
Potrebe po hranilih se povečujejo od začetka cvetenja do nastavljanja strokov in nalivanja zrnja. Največji odmerki dušika in kalija so potrebni v fazi cvetenja in nastajanja strokov ter fosforja in žvepla v času nastajanja in nalivanja zrnja.
Za pridelavo 100 kg zrnja rastlina potrebuje: 1,5 kg/ha P2O5; 1,7 kg/ha K2O in 0,5 kg MgO. Iz tega sledi, da je za pridelek 4.000 kg/ga gnojilni odmerek naslednji: 60 kg/ha P2O5; 70 kg/ha K2O in 45 kg MgO. Količino uporabljenih gnojil korigiramo glede na stanje založenosti tal s posameznim makro in mikro elementom.
Izkušnje kažejo, da ni potrebe po presežnem gnojenju. Pridelki ne bodo večji. Soja ima izrazite fiziološke sposobnosti črpanja hranil, ki so ostala od prejšnjega posevka. Njena posebna lastnost je, da v času vegetacije poskrbi za preobrazbo fosforja, kar se zelo pozitivno odraža na poseku, ki ji sledi.
Soja je le ena izmed rastlin iz rodu stročnic, katerih koreninski sistem je sestavljen iz močne glavne in stranskih vretenastih korenin, katere imajo sesalno (absorpcijsko) sposobnost. Na koreninskih laskih se razvijejo vozlički, v katerih živijo bakterije Bradyrhizobium japonicum. Te bakterije delujejo v simbiozi z rastlino. Rastlini jemljejo ogljikove hidrate (sladkorje), v zameno pa jo oskrbujejo z dušikom. Sojo kot rastlino lahko oskrbijo z 70 – 80 % celotnega dušika, preostanek potreb se črpa iz zemlje.
Gnojenje z mineralnim dušikom (praksa iz Avstrije in Nemčije) ni načrtovano, kajti pri visokih vrednostih Nmin spomladi je pričakovati pomanjkanje tvorbe prej opisanih bakterij. Smiselno je dodati, da gnojenje z dušikom predstavlja tveganje za zmanjšanje vsebnosti surovih beljakovin v sojinem zrnu. Zelo primerno in ekonomsko opravičeno pa je izvesti dodatno nanašanje bakterije pred setvijo. Z uporabo pripravka TURBOSOY® si zagotovimo boljši pridelek.
avtor: Zvonko Glažar
zunanji strokovni sodelavec
Mogoče Vas zanima tudi
