18.10.2022

Čas setve in setveni odmerek za ozimna žita

Setveno okno za ozimna žita je zadnje tri dni septembra do tretjega tedna v oktobru. V kolikor poznamo lastnosti posameznih sort pričakujemo uspešne donose tudi pri poznejših terminih setve.

Čas setve je zelo pomemben. V Semenarski zadrugi SAATBAU smo v naši reviji Saatbauer že večkrat zapisali vpliv časa setve na fiziološke procese v rastlinah. Samo kratka ponovitev: Ozimna žita (posebej ječmen) se morajo v obdobju kratkega dne popolnoma razrasti. V začetku aprila bo svetel del dneva daljši od 13 ur, začne se obdobje dolgega dne in rastline kot je ječmen preidejo v obdobje generativne faze. Razraščanje se takrat konča in zato mora rastlina do takrat absorbirati zadostno količino toplote. Prav tako so v zadnjih letih priča, da je mesec marec (sušec) suh in se korenine razvijajo zelo slabo. S pravočasno setvijo se bodo korenine razvile že jeseni. Rastlina bo stabilna in s pomočjo bogatih korenin oskrbljena z vodo.

Jeseni, ko nastopi zaključek vegetacije oziroma obdobje mirovanja bi naj imel dvovrstni ječmen imel 3 poganjke (vključno z glavnim steblom) na katerih bi naj bilo skupno 10 listov. Večvrstni ječmeni in druge vrste ozimnih žit pa naj imajo pred obdobjem jesenskega mirovanja 2-3 poganjke s skupno 7 listi.

Glede na to, da smo v sredini meseca oktobra 2022 priča toplemu vremenu in v naslednjih dneh lahko pričakujemo podobno visoke temperature, so pogoji za setev optimalni. Kot že velikokrat do sedaj poudarjamo da čas setve ni prehiter, je pa potrebno prilagajati setveni odmerek. V resnih in odgovornih žlahtniteljskih hišah izražamo količino potrebnega semena na podlagi priporočenega števila zrn / m², ki pa je odvisna od časa setve.

Z zelo znano in preprosto formulo izračunamo setveni odmerek (v kg/ha):

((število zrn/m² x absolutna masa semena *(g)) / 100 ) x faktor poljskih izgub (cca. 1,2) = kg/ha semena strnega žita

*na vsaki SAATBAU vreči je napisana absolutna masa semena

Globina setve in ostali ukrepi o katerih se premalo govori

Setev sicer poteka v prijetnih toplih dnevih, toda za dober vznik bi bila dobrodošla vlaga. Tudi letos izstopajo primeri, da se srečujemo s situacijo, da je zaradi raznih oblik obdelave tal precej koruznice-zastirka na površini tal. Preplitvo posejano seme (do 2 cm) je v tem primeru osiromašeno s potrebno vlago za kalitev.

Nekaj priporočil, ki se navezujejo na globino setve glede na suha tla:

– Setev žit v globino do 3 cm. Posebej na njivah z koruzno zastirko. Globina nad 4 cm ni primerna, kajti s tem bi skrajšali čas, ki ga mora rastlina preživeti do mirovanja.

– Dobrodošel ukrep je valjanje. V premeru, da so tla zelo grobo pripravljena bomo z valjanjem sicer z grudami tudi del semena potisnili globje v zemljo, toda vendarle je to boljše, kot da seme ostane zunaj. Valjanje ni univerzalno pravilo. Valja se naj počasi.

– Morebitne vzroke za pojav virusa (pri ječmenu) BYDV lahko manjšamo s tolerantnimi sortami in insekticidi.

– Fiziološki pojav: barva rastlin tik ob kolesnicah, kjer je zemlja bolj stisnjena je temno zelen, ostale rastline so znatno svetlejše. Razlog je manjša dostopnost mangana in bora. Korak za boljši pridelek: ti dve foliarni gnojili lahko dodamo k jesenskim herbicidom in insekticidom. Če bomo posevek po setvi povaljali bo ta pojav manj izrazit.

– Ozimnim žitom, ki bodo pomladi (začetek vegetacije) dobro razraščena, bomo lahko zmanjšali prvi gnojilni odmerek za 10 – 15 kg N/ha.