27.05.2019

DOGNOJEVANJE KORUZE

Koruza ima v proizvodnem letu 2019 zaradi nizkih temperatur po setvi izjemno počasen mladostni razvoj.

Potrebe po hrani so majhne. Nizke temperature tal so spremljali tudi velike količine padavin, ki so mineralno obliko dušika v kolikor je bila pri osnovnem gnojenju nitratni obliki v veliki meri tudi izprale.

V mladostnem  razvoju  ima majhne korenine, toda v 60 dneh po setvi se bodo le te močno povečale in takrat bo rastlina potrebovala ogromne količine dušika.

V kolikor  presežki padavin v mesecu maju 2019 na tleh z večjim deležem gline  niso v primerjavi z peščenimi lahkimi tlemi terjale izpiranja dušikovih hranil je pa na tleh z glino vidna na površju skorja in zbitost tal. Neprepustni zgornji sloj tal onemogoča vstop zraka v kapilare, rastlinam bo zmanjkovala zraka, tla se bodo  počasneje segrevala.

Med priporočljive, oziroma skoraj obvezne agrotehnične ukrepe v zgodnjem mladostnem

razvoju koruze (še posebej v letošnjem letu)  uvrščamo medvrstno okopavanje z mehanično zatiranje plevelov in dognojevanje.

Prav je, da ukrep dognojevanja opravimo v času, ko ima koruza 4 do 6 listov, ali še prej.

Zakaj tako zgodaj?

Rastlina se »odloča« koliko bo formirala vrst v storžu že takrat, ko ima razvitih šest listov in pri osmih listih se »odloči« koliko bo zrn v vrti.

Kakšno mineralno gnojilo uporabit?

Pri osnovnem gnojenju: (gnojenje pred setvijo, 5 cm pod in 5 ob položeno zrno koruze)

Vse količine vključno s polovice do 2/3 dušika. Dušik naj bo v amidni, amonijki obliki (UREA, Amon slufat, Amonijki aulfat). Nikakor ni primerna nitratna oblika (KAN).

Dognojevanje: z preostalo količino dušika dognojujemo v nitratni (hitro dostopni obliki –  KAN).

Toda različno na vrsto tal in na leto:

Na lažjih tleh, kjer so izpiranja večja, lahko uporabimo gnojila, ki vsebujejo del dušika s počasnejšim sproščanjem, toda pomembno je da bo vsaj del v nitratni –hitro dostopni obliki.  Zakaj? precej dušika iz osnovnega gnojenja se je izpralo.

Na težjih tleh: 

Dognojujemo s hranili  v nitratni (hitro dostopni obliki –  KAN).

Toda v letošnjem letu je ravno na težjih tleh zbitost tal večja in potreba po medvrstnem po okopavanju izrazitejša (kjer bo seveda možno s stroji na njivo). Ob zgodnejšem okopavanju je smiselno dodajati tudi hranila, v tem primeru je primerna UREA oziroma počasi delujoča hranila.

Zakaj? zgodnje dognojevanje (4 do 6 list), rastlina mora pri šestih listih »vedeti«, da bo imela v življenju, ki je pred njo dovolj hrane in da nastavi svoj proizvodni potencial

Graf v nadaljevanju prikazuje, da je pri uporabi mineralnega gnojila UREA potrebna zgodnja uporaba. 

Pridelek je višji, vlaga zrnja je manjša in rastline so manj povržene pojavu bolezni.

 

S pozno uporabo gnojila UREA vplivamo tudi na ostanke nezaželjenga dušika v tleh po žetvi.

V tleh preostali dušik se bo v priemru, da jeseni ne izvajamo setve žit ali vmesnih dosevkov izpiral.

 

Graf 1: Vpliv  časa gnojenja na pridelek

Graf 2: prikazuje delež dušika v tleh po žetvi (koruza za zrenje, konec meseca oktobera), glede na čas uporabe obravnavanega gnojila.

Že desetletna uporaba mineralnih gnojil vpliva tudi na stanje kislosti v tleh. Gnojila na to talno lastnost (pH – tal), vplivajo različno. Vzporedno z uporabo mineralnih gnojil je prav, da tudi izvajamo kalcifikacijo kot redno  tehnološko prakso.

Graf 2: Vpliv časa gnojenja na ostanek dušika v tleh po spravilu posevka

V tabeli, ki je v nadaljevanju so predstavljeni podatki, ki govorijo s kakšno količino  kalcijevega oksida (CaO) bi naj »nevtralizirali« zakisanje tal z uporabo različnih mineralnih gnojil.

Tabela 1: Količina (CaO) za nevtralizacijo 100 čistega (N), glede na vrsto gnojila.