16.07.2018

IZBOLJŠANJE TRAVNE RUŠE

Kakovostna krma pridelana na sejanem travinju, je pomembna pri čedalje zahtevnejši reji domačih živali.

Zaradi večje vsebnosti hranilnih snovi, boljše prebavljivosti in večjega zauživanja krme je mogoče s krmo sejanega travinja doseči boljše rezultate reje kot s krmo s trajnega travinja. Sodobni postopki siliranja omogočajo zgodnjo košnjo, zgodaj košena krma pa je dobro prebavljiva in jo živali rade zauživajo.

Kakovost in velikost pridelka je pomembna  tudi v kritičnih razmerah pridelovanja (suša, nizke temperature, napad bolezni), kjer se še posebej pokaže pravilna izbira vrst, sort in travno deteljnih mešanic.

Z izbiro optimalne tehnologije setve, predvsem pa z uvajanjem metode dosejavanja/vsejavanja v obstoječo travno rušo z zato primernim travno deteljnimi mešanicami opravičeno govorimo o »zelenem managementu«, oziroma najvišji možno meri izrabe na travinju.

Zelena ruša ni vedno tudi dobra travna ruša

Glavni razlogi za slabšo rušo so predvsem neustrezen način njenega izkoriščanja, neugodne rastne razmere (suša, pozebe, škodljivci), neusklajeni agrotehnični ukrepi (gnojenje, apnenje in oskrba travinja), slaba trpežnost rodovitnejših sort trav.

Za povečanje deleža rodovitnejših sort trav v ruši bo treba v takem primeru večkrat poseči po neposrednem dosejavnaju v rušo.

Ker je dosejavanje, vsaj po vložemnem delu, poceni ukrep za izboljšanje ruše, ga lahko večkrat ponovimo in še brez bojazni, da bomo izgubili tisti rušo, ki jo na travinju že imamo.

 

Vedno si je potrebno razjasniti zakaj z rušo travinja nismo zadovoljni:

  • pomladi prepočasi prirašča,
  • velik delež nezaželenih zeli (zlatica, ščavje, osat) zmanjšuje okusnost zelinja,
  • zaradi manjšega deleža bele detelje je v ruši je hranljiva vrednost zelinja nezadostna,
  • kakovostne vrste trav in metuljnic so kratke trpežnosti.

NEKAJ KORAKOV, KAKO DOSEČI USPEH:

1. Na travni površini si določimo več kontrolnih parcel, le te naj bodo velik 40×40 cm.

 

S pomočjo dlani presodimo delež praznih mest znotraj ene parcele.

Orientacija: 1 dlan je 15% površine parcele.

Ta postopek ponovimo na večih lokacijah travinja. Istočasno pregledamo florno sestavo ruše in presodimo kakšen je delež: gospodarsko pomembnih trav in detelj, zeli in različnih vrst plevelov.

 

2. Na podlagi ugotovitev se odločimo za naslednji ukrep.
3. Izbira časa za dosejavanje:

 

Izboljšanje ruše z dosejavanjem bo uspelo, če bodo tla takrat dovolj vlažna za vznik posevka, zemlja dovolj topla za rast nove setve in tekmovalnost rastlin obstoječe ruše za svetlobo učinkovito zmanjšana. Če bo vse to doseženo, se bodo rastline hitro razvijale in dobro ukoreninile.

Spomladi je vlage in toplote dovolj in izboljšanje ruše bo uspelo v primeru če z rabo travinja učinkovito zadržujemo rast stare ruše v višino in tako zmanjšamo njeno tekmovalno sposobnost. Zelo primerna meseca sta marec in april, dosejavanje izvedemo istočasno z oskrbo travinja v pomladanskih mesecih (valjanje, vlačenje).

Poleti je toplote dovolj, rast ruše je počasna, zato je njena tekmovalna sposobnost za svetlobo nizka. Izboljšanje ruše z dosejavnajnem bo uspešno le če bo dovolj padavin.

Najprimernejši čas je mesec september. Vlage in toplote je dovolj, predvsem pa je pomembno to, da se intenzivnost rasti stare ruše zelo zmanjša, agresivnost plevelov je ničelna v primerjavi s poletnimi meseci. Kot kaže situacija v zadnjih letih sta mesec september in oktober še zelo primerna za rast in razvoj trav.

Optimalen čas za dosejavanje: marec, april, september

Možen čas za dosejavanje: maj, junij julij, avgust

Dosejavanaje ni priporočljivo: januar, februar, oktober, november, december

Optimalen čas za dosejavanje se določi glede na trenutne vremenske razmere in lego travinja.

Graf: Intenzivnost rasti travne ruše je v mesecu septembru manjša, zato je dosejavanje uspešno

4. Izbira primerne travne mešanice.

 

Z dosejavanjem lahko dosežemo  večji in kakovostnejši pridelek z manjšimi vlaganji v proizvodnjo. Uporaba primerne travne mešanice lahko le potrdijo naša pričakovanja.

  • Travno deteljna mešanica, Grünlandprofi NI, za dosejavanje v travnike kjer kosimo za seno in silažo
  • Travno deteljna mešanica, Grünlandprofi G, za dosejevenje v pašnike
  • Travna mešanica,  Grünlandprofi TOPP, mešanica brez detelj za hitro ozelenitev na travnikih kjer kosimo za silažo in seno

Setveni odmerek pri ukrepu dosejavanje: 15 – 25 kg/ha

5. Tehnika vsejavanja/dosejavnja

 

Vsejavanje: s specialno sejalnico, ki omogočajo dober kontakt semena s tlemi. Še posebej v območjih kjer primanjkuje vlage. Dosejavanje povprek (2-3 krat na leto po 5 – 10 kg/ha), dosejevanje med pašo s trosilcem za mineralno gnojilo ali pa s specialno sejalnico. Dober kontakt med semenom in tlemi izpostavimo z valjanjem ali s pašo po setvi.

6. Gnojenje po dosejavanju

 

Posebaj na sušnih tleh neposredno po dosejavanju pognojimo s 30 kg dušika ali s 15 m³ goveje gnojevke / ha. Po vsaki košnji je potrebno pognojiti z do 40 kg N/ ha. Pomembno je, da po prvi košnji po izvedenem dosejavanju ne uporabljamo goveje gnojevke temveč le mineralna gnojila s potrebnimi makro in mikro elementi.