10.08.2023

OBDELAVA TAL PRED SETVIJO OLJNE OGRŠČICE

Pomemben podatek in tema pogovora med pridelovalci kmetijskih rastlin je vedno pridelek in njegova kakovost.

Pogosto je tako, da ko je pridelek dober si pridelovalec pripisuje večino zaslug. V primeru pa, da je pridelek slab je pa največkrat kriva sorta. Na srečo je pa že precej pridelovalcev, ki se zavedajo, da so za pridelek potrebni tako: sorta (genetika) in pogoji za rast rastline med kater prištevamo tehnologijo pridelave in vremensko/talne razmere. Oljna ogrščica je kljub temu, da je tehnološko zelo intenzivna kultura je ugodilka v kolobarju in ekonomsko zanimiva poljščina.

Pri ugodnih talnih pogojih razvije oljna ogrščica močno razvejeno koreninsko steblo z globino korenine od 150 do 180 cm. Vendar je doseganje takšnega koreninjenja omejeno. Koreninsko steblo se pri zbitih tleh, gnezdih z nepreležanimi organskimi snovmi, pri zastajanju vlage in škodah zaradi kislih tal ne razvije popolnoma. To se pozna pri odpornosti na vplive zime, zmožnosti regeneracije in uresničljivosti ravni pridelka. Pred zimo mora oljna ogrščica razviti zadosten koreninski sistem z najmanj 5-milimetrskim premerom koreninskega vratu in 20 cm dolgo glavno korenino.

Predhodna kultura in obdelava tal

Strna žita so v vedno večji meri predhodna kultura ozimne oljne ogrščice, ki jo na isti njivi pridelujemo na 3 do 4 leta. Vmesni posevki, kot so gorjušica, oljna redkev in oljna repica prav tako sodijo med križnice in vrstenju poljščin z ogrščico niso primerne.

Pri pridelovanju oljne ogrščice je posebej potrebno paziti na pripravo tal. 70 odstotkov pridelka in stabilnosti sta odvisna od priprave zemlje pred zimo. Ne glede na to, ali je bila njiva preorana ali minimalno obdelana, bi naj optimalno razvita rastlina, pred zimo tvorila:

10–12 listov,
8–12 mm premer koreninskega vratu,
dolžina korenine približno 20–25 cm,
da, ima rastni vršiček še v zemlji

Te cilje je treba doseči z optimalno obdelavo površine in časom setve. Oljna ogrščica je do stadija štirih listov posebej občutljiva na stres. Če je v začetku oktobra mrzlo in vlažno, raste dobro razvita oljna ogrščica dalje, medtem ko tista, ki je dosegla le dva lista, v rasti zaostane.

Da bi se izognili nevarnosti zastoja v rasti, se je potrebno posvetiti slami predposevka in primerni obdelavi tal.

Mogoče se sliši nenavadno, toda menedžment z žitno slamo je zelo pomemben

Zaoravanje slame, kot žetvenega ostanka je odličen ukrep za trajnostno izboljšanje pedoloških lastnosti tal pred vsako poljščino še posebej pa pred oljno ogrščico. Z nepravilnim ravnanjem s slamo lahko potenciramo: težave s setvijo, kakovost vznika, prehranbeni in vodni deficit, pojav bolezni in škodljivcev, slabo delovanje herbicidov.

Pri intenzivni tehnologiji moramo strmeti k temu, da bo:

s strani kombajna slama »nasekana« v dolžino do 5 cm,
prav je, da slamo zaorjemo. Zavedati se moramo, da bo mineralizacija uspešna če bo razmerje (C:N – 30:1). Obilica dežja v času dozorevanja strnih žit v pridelovalnem letu 2018 pomeni manj beljakovin v zrnju kot tudi manj dušika v slami. Razmerje (C:N je posledično 80:1). Zato je prav, da že pred zaoravanjem dodamo naslednje količine dušika v organski ali mineralni obliki.
Za natančne odločitve po jesenskem gnojenju z (N) pa se moremo ozirati tudi na sistem osnovne obdelave tal in vrsto predposevka.
slama naj bo po njivi raztrošena tako, da bo 1 tona razporejena do 1,5 cm v višino in ta do 2 cm vdelana v zemljo.

Obdelava tal naj bo izvedena v dveh korakih.

1. Cilji prvega obdelovalnega koraka, (Takoj po žetvi. Obdelava v globino od 3 do 5 cm) so:

kalitev izpadlega žita,
zapiranje vodnih kapilar,
popolna zadelava slame v tla ni potrebno

2. Drugi obdelovalni korak (obdelava v globino do 20 cm) vključuje naslednje cilje:

zadelava slame,
rahljanje vrhnje plasti zemlje,
ustvarjanje dobro razrahljanih tal na območju obdelave

Pri sušnih pogojih in čeprav je pomanjkanju časa je pomembno, da se tla obdela dvakrat, s čimer se ohrani talna vlaga. V kolikor se prvič tal ne obdela je za naslednjo globoko obdelavo, potrebno uporabiti za doseganje ciljne globine večje vlečne sile. Te povzročijo velike grude, ki po strditvi povzročajo težave. V sušnih jesenih koren in koreninski laski v teh izsušenih agregatih ne najdejo dovolj prostora za rast. Šele premočitev celotne zgornje plasti zemlje ponovno omogoči možnosti za izboljšano rast korenin, da se to zgodi traja kar do pozne jeseni ali celo zime. Prav je, da uporabimo le intenzivno obdelavo (prvi in drugi obdelovalni korak) z zadostnim rahljanjem zgornje plasti zemlje, s čimer ustvarimo dovolj velik koreninski prostor.