20.03.2023

Pridelovanje jarega krmnega graha

Pridelovanje krmnega graha se je v Evropi in svetu razmahnilo šele v zadnjih desetletjih; največ njiv zasejanih s to kulturo je v Franciji, Nemčiji in na Švedskem, na ameriški celini ga je največ v Kanadi. V Sloveniji so bile površine v sredini minulega desetletja zadovoljive, toda statistični podatki kažejo, da se le-te, v zadnjih letih zmanjšujejo.

Da živalske beljakovine lahko pri prehrani živali zamenjamo z rastlinskimi smo pomislili

pred leti, ko je bila izdana prepoved krmljenja živali z beljakovinami živalskega izvora, zaradi širjenja BSE (Bovina spongiformna encefalopatija) – možganska bolezen govedi

Grah, ki zraven naslednjih vrst: fižol, grašica, grahor, voljči bob ali lupina, soja, leča, čičerika spadajo v skupino zrnatih stročnic in so ene izmed redkih rastlin, ki imajo zraven sposobnosti simbioze (sožitja) z nitrifikacijskimi bakterijami iz rodu Rhysobium, katere kopičijo dušik iz zraka tudi naslednji agrotehnični in gospodarski pomen:

tako kot z dušikom obogatijo tla tudi s fosforjem in kalijem,
z globokimi razvejenimi koreninami izboljšajo strukturo tal,
stročnice povezujejo vsebnost humusa in ohranjajo rodovitnost tal,
zagotavljajo domačo voluminozno krmo in beljakovinsko krmo,
popestrijo ali razširijo kolobar, so odličen predposevek in postavljajo temelje za integrirano in sonaravno pridelavo,
zasenčena tla zavirajo razvoj plevelov, zmanjšajo stroške za pesticide in gnojenje,
nimajo bolezni in škodljivcev, ki so skupne z s koruzo, pravimi žiti in ogrščico,
poglavitna prehrambena ali krma lastnost stročnic pa je, da je v zrnju tudi (odvisno od vrte) vsebujejo tudi 500 gramov (soja) surovih beljakovin na kilogram sušine. Na primer bob približno 310 g/kg sušine in krmni grah 250-350 gramov surovih beljakovin kg sušine.

Čeprav je vampna razgradljivost grahovih beljakovin večja kot pri soji (pri intenzivni govedorejski proizvodnji strmimo k temu, da se večji del beljakovin razkraja šele v tankem črevesu) je prednost krmnega graha pred sojo v neposredni uporabi zrnja. Sojino zrnje je namreč zaradi vsebnosti tripsin inhibatorjev, t.i. zaviralcev prebavnega encima, ki ga izloča trebušna slinavka, pred uporabo potrebno toplotno obdelati.

Krmni grah vključujemo v krmni obrok za pitanje vseh vrst domačih živali, za prehrano govejih pitancev in molznic (1 do 1,5 kg/dan), za ovce zadošča dodatek 0,5 do 1 kg krmnega graha na 100 telesne mase. Precej se uporablja za pitanje mesnatih prašičev, pri katerih je zaželena trda slanina. Zdrobljeno zrnje grahu se zardi dobre ješčnosti in večje kakovosti prirejenega mesa zelo dobro obnese tudi pri pitanju perjadi in rib.

Agrotehnične zahteve krmnega graha

V Sloveniji so na voljo sorte primerne za setev jeseni – ozimni tip krmnega graha, glavnina se ga poseje pomladi – jari tip.

Jari grah je izrazita rastlina dolgega dne, cveti ko se dan daljša, iz tega sledi, da ga posejemo zelo zgodaj, kajti tako si bodo razvojne fenofaze sledile počasi, močne rastline bodo obilno cvetele in izoblikovale nastavke za dober pridelek. Kali že 1 do 3 °C, jare sorte prenesejo temperaturo do -3 °C. Posejemo ga čimprej v marcu, tako da posevek izkoristi pomladansko vlago. Grah ima transpiracijskim koeficientom 400 do 500 (količina vode, v litrih ki je potrebna za tvorbo 1 kg suhe snovi), za primerjavo pri koruzi je 370, pri jari pšenici pa 300,

Nekaj dušika potrebuje grah pri vzniku, ko se na koreninah oblikujejo nitrifikacijske bakterije. Preveč dušika lahko zavira razvoj želenih bakterij. V kolikor pred setvijo seme inokoliramo s pripravkom, ki vsebuje čisto kulturo R. pissati bo pridelek zelinja in zrnja večji potrebe po dodanem mineralnem dušiku v tem primeru ni. Aprilsko dognojevanje z dušikom prilagodimo bujnosti pridelku. Potrebe po fosforju pri grahu so 60 kg/ha, po kalijo pa so večje 120 kg/ha potreben, je tudi magnezij in sicer do 30 kg/ha, hranila vnesemo že pri temeljni obdelavi tal. Kislost tal, oziroma stopnja pH naj bo 6-7.

Krmnega graha posejemo 90 – 100 zrn/m ², pri absolutni masi 260 gramov/1000 zrn to predstavlja 260 kg/ha. Setev se da odlično izvesti z žitno sejalnico, medvrstno razdaljo 12 cm in globino 4 do 6 cm. Valjanje po setvi izboljša vznik in hitro rastoče rastline zavirajo rast plevelu.

Pri novejših sortah krmega graha (sorta TIP) se nekaj listov preobrazi v listno vitico. Vitice so vzpenjavke, ki imajo šibko steblo in se vzpenjajo po opori, podobne so nitkam, ki krožijo v zrak, dokler ne najdejo opore, ki se je lahko oprimejo in ovijejo okoli nje. Večje rastline se na tak način prepletajo si medsebojno zagotavljajo stabilnost in zaradi tega ni potrebno ob setvi sejati posevka za oporo.