03.12.2015
SAATBAU AKADEMIJA 2015
SAATBAU Slovenija že od vsega začetka svojim pridelovalcem prenaša tudi znanje in izkušnje iz tujinein tako v decembru organiziramo strokovno delavnico z nazivom SAATBAU AKADEMIJA. Letošnja delavnica je bila posvečena predvsem tehnologiji pridelave koruze, žit in soje.
Vodja Saatbau Slovenija, Marjeta Mohorič, je na podlagi dobrega poznavanja »pravilnega delovanja kmetijske zadruge« prepričana, da je temelj spoštljivega in dolgoročnega odnosa semenar – kmet ravno v tesnem sodelovanju. Saatbau je v lasti kmetov in tudi v Sloveniji se zavedamo, da so kmetje tisti, ki jim moramo pri razvoju novih produktov (rastlinskih vrst in sort) najbolj prisluhniti. Tudi v letošnjem letu smo v svojo sredino povabili dva eksperta za poljedelstvo. Sta kmetovalca in strokovnjaka. Z nami sta delila izkušnje in izpostavit je potrebno, da vse priporočila in trditve ne izhajajo iz literature temveč iz prakse v Avstriji in to iz nam zelo primerljivega pridelovalnega območja dežele v Avstriji (Štajerska, Koroška in Gradiščansko).
Hitri koraki v zadnjem desetletju
Andriy Rekrut, ki se je omejil na žlahtniteljsi program, je spomnil, da koruzo, žita in sojo žlahtnijo v Avstriji, oljno ogrščico v Nemčiji, sončnice v Romuniji. A v svoj žlahtniteljski program z namenom hitrejšega razvoja širitve svoje osnovne ponudbe semen – zlasti soje, koruze in žit, vse bolj vključujejo tudi države Latinske Amerike. Poleg lastnega žlahtnijo tudi v kooperaciji, zlasti pri hibridih koruze pa se poslužuje tudi uslug svetovno znanega žlahtnitelja DKC. Kar zadeva sort žit, so v zadnjih 10 letih v tujih državah (izvzeta je Avstrija) v sortne liste vpisali kar 173 različnih sort, največ 38, na Madžarskem. V Sloveniji denimo 11. Kar zadeva hibridov sorte koruze, so jih največ, skupaj 40, vpisali prav letos: 6 kot novo priznane sorte na podlagi licence, 23 kot večkrat priznane sorte in 11 kot novo priznane sorte. Kar zadeva hibride koruze, so v semenskem programu letos skupaj prodali kar 712.548 kosov velikih pakiranj (vreč s 50 tisoč zrn).
Kako do še večjih pridelkov?
Christian Dorninger, ki je govoril o tehnologiji pridelave koruze, je poudaril, da so rekordni dosežki te tudi v Sloveniji najbolj razširjene poljščine odvisni od treh dejavnikov: genetike (hibrida), okolja (od tehnologije pridelave-zagotavljanja setvenega sklopa, vremena) in kakovosti pridelanega zrnja. Kar zadeva genetiko, je ta pri tej okopavanini tudi pri Saatbau naravnana na silažne hibride in hibride za zrnjem, kar zadeva tipe zrnja pa gre za kombinacijo najboljših razmerij med trdinkami in zobankami, vse s ciljem najboljše prebavljivosti. Med drugim pri žlahtnenju dajejo pri novih hibridih poudarek, da so ti čim bolj tolerantni na sušo, poudarek pa namenjajo tudi drugim dejavnikom, kot so odpornost na fuzarioze, poleganje, bolezni (bulava snet in listna pegavost), pa tudi pravočasno dozorevanje. Poudariti velja še, je dejal Dorninger, da so vsi hibridi koruze tretirani s t.i. OPTI Plus pripravki s trojnim delovanjem: proti škodljivim boleznim v začetni fazi razvoja, proti ptičem in zaradi obogatenosti s cinkom in fosforjem tudi hitrim in stabilnim vznikom. Pomemben dejavnik za zagotavljanje popolnejšega setvenega sklopa pa je po njegovem ob pripravi zemlje oz. posteljice za polaganje semena v zemljo tudi gnojenje. S hranili dušika, fosforja, kalija in magnezija ter ob prvem dognojevanju tudi z mikroelementi. Z dognojevanjem moramo zaključiti v rastni dobi, ko ima koruza največ štiri liste, je še spomnil, sicer se bo vegetacija podaljšala in koruza ne bo dosegla optimalne zrelosti.
Odgovore na številna vprašanja v zvezi z žiti, ki jih ima ta vodilni avstrijski semenar prav tako v svoji ponudbi (vodilne sorte so ANGELUS, LUKULLUS, LUPUS, ALBERTUS, ANTONIUS, HENRIK,…): kakšne so razlike med različnimi tipi, kakšen je priporočen kolobar zanjo, kakšne so razlike med domačim in certificiranim semenom, zakaj sejati več zrn od priporočljive setvene norme, kakšne so najpogostejše napake pri njeni setvi, kdaj, koliko in s katerim gnojilom dognojevati ter prednosti in slabosti hibridizacije, pa je v obsežnem predavanju podal Franc Blumenschein. Dotaknil se je tudi tehnologije pridelave soje, ki je pri nas z letnim pridelkom okrog 500 ton oziroma 200 hektarji še vedno v povojih. Setveni izbor 2016 je predstavil Zvonko Glažar, produktni vodja Saatbau Slovenija.
Zmagovalci
Srečanje je bila priložnost, da so razglasili rezultate letos začete edinstvene akcije med uporabniki njihovih semen oz. hibridov – Pridelovalec rekorder, Iščemo najboljšega pridelovalca v Sloveniji. Tovrstno akcijo kot kakor tudi Saatbau akademijo so kot svojo blagovno znamko so tudi zaščitili. Tako so najboljši pridelovalci v posameznih skupinah postali: pri silažni koruzi Janez Leben iz Sp. Dupelj na Gorenjskem (s hibdirom ES SENSOR, FAO 400 je dosegel 35.088 kg suhe snovi/ha oziroma 75.620 kg zelene mase/ha); pri koruzi za zrnje Jan Škrobar iz Mote pri Ljutomeru (hibrid ANDREO DKC 4814, FAO 410 mu je navrgel 18.142 kg suhega zrnja/ha) in pri soji gospodarska družba Perutnina Ptuj (glavni tehnolog Klemen Kaučič) za povprečni pridelek 4.087 kg/ha ob 13 % vlagi na 92-hektarski parceli. Tolikšen pridelek je dala sorte ES MENTOR (zelo srednje zgodnje, 00 zrelosti).
Mogoče Vas zanima tudi
Dogodki Novice
28.09.2024
10.00 Ura
Dan polja SAATBAU: kmetija Teo GLAŽAR, Hajdoše
javna žetev poskusa koruze
VEČ INFORMACIJDogodki Novice
24.09.2024
10.00 Ura
Dan polja SAATBAU: kmetija Simon ČERNEL, Slaptinci
javna žetev poskusa koruze
VEČ INFORMACIJDogodki Novice
23.09.2024
10.00 Ura
Dan polja SAATBAU: kmetija Stanko in Jernej KLEMENČIČ, Nova vas pri Ptuju
javna žetev poskusa koruze
VEČ INFORMACIJDogodki Novice
21.09.2024
10.00 Ura
Dan polja SAATBAU: kmetija Milan ŽALIK, Gornja Bistrica
javna žetev poskusa koruze
VEČ INFORMACIJDogodki Novice
22.09.2024
10.00 Ura
Dan polja SAATBAU: kmetija Alen Krajšek, Hotemaže, Radeče
javna žetev poskusa koruze
VEČ INFORMACIJDogodki Novice
20.09.2024
10.00 Ura
Dan polja SAATBAU: kmetija Nejc RUS, Ivančna Gorica
javna žetev poskusa koruze
VEČ INFORMACIJ