14.09.2023

Setev certificiranega ali domačega semena ozimnih žit?

Pred nami so polja, na katera  bomo ponovno posejali kraljico poljščin torej pšenico in  tudi druge ozimine. Nikoli dovolj dobre  cene žit, mleka, mesa in tako naprej marsikaterega  kmetovalca pripelje,  do sklepnih misli, katerih načelo je zmanjševati proizvodne stroške.

Začne se s semenom.  Odločiti se, da je potrebno varčevali in posejali domače seme, oziroma merkantilni pridelek iz letošnjega leta. V analitični kalkulaciji Kmetijskega inštituta Slovenije za leto 2023 je navedeno, da je delež semenskega blaga v strukturi stroškov pri pšenici 7,7 % in pri ječmenu  8,875 %. S strani genetike kmetijskih rastlin pri nekaterih strnih žitih kot so samoprašnice (ječmen, pšenica, tritikla) ni tukaj skoraj nobenih težav. Rž je delno tujeprašna, zato je setev domačega semena iz tega vidika že bolj vprašljiva.

V primeru,   da se je v času  cvetenju temperatura zraka med 18 in 29 °C ter, da dnevno pade več kot 5 mm padavin, je takšno okolje zelo ugodno za razvoj gljivičnih bolezni. Opisana situacija  vpliva na znižanje  pridelka,  zrnje se še dodatno okuži s strupenimi metaboliti imenovanimi mikotoksini, ki so posledica okužbe z gljivami rodu Fusarim.

Razvoj gljivičnih patogenov na žitih  zaviramo s pravočasno uporabo ustreznih fungicidov.  Marsikateri pridelovalec je v letošnjem letu v prepričanju, da zaradi sušne pomladi ni možnosti za razvoj bolezni opustil eno fungicidno aplikacijo.  V dnevih žetve smo žal videli v klasu bolno zrnje, ki ni primerno za setev.

Domače  seme, katero je bilo pridelano s pomanjkljivo »zaščito« je zagotovo okuženo z omenjeno gljivo je deformirano ter v sebi nosi ogromen potencial za razvoj bolezni. Ta patogen  se bo med rastjo rastline še dodatno potenciral in  v naslednjem letu lahko (tudi z dobro nadaljnjo tehnologijo) pričakujemo pridelek, ki bo še slabši od letošnjega.

V kolikor torej želimo, vendarle posejati letošnji merkantilni pridelek in se dobremu semenskemu blagu približati tako, da bomo zrnje razkužili »doma«  bomo omilili le pojav bolezni. Kajti gljiva Fusariom, je zraven tega, da je na zrnu pustila že omenjene mikotoksine le-to tudi močno deformirala (zrnje je drobno in brez kalilne energije). Takšno, zrnje tudi z nanosom najboljšega sredstva za razkuževanje semena kali slabše.

Semenarska podjetja s tradicijo in  izkušnjami z dodelavo semena imajo v svojih tehnoloških linijah tudi specialno opremo (gravitacijska miza optični detektor), ki imata to lastnost, da ravno takšna bolna in  deformirana zrna loči od zdravih. Šele po ločitvi bolnih in nekaljivih zrn se seme,  takrat že imenovano semensko blago, profesionalno razkuži v primernem odmerku, pravilnim nanosom in najboljšim sredstvom.

Že preden seme prispe do dodelave in certificiranja je semenska proizvodnja nadzorovana na njivi. To nalogo izvaja aprobator,  nevtralni strokovnjak, ki v času vegetacije večkrat pregleda semenki posevek in v primeru, da v njem ugotovi atipične rastline, karantenske plevele, druge vrste in sorte le-tega  zavrže oziroma ga pošlje v merkantil.

Le na polju pozitivno potrjen posevek in pravilno dodelano  semensko blago ali certificirano seme lahko sledi sloganu » Dobra setev, dobra žetev«.

O sami notranji in zunanji kakovosti semenskega blaga nam največ pove etiketa, ki je prišita na vrečo. V skladu s mednarodnim Pravilnikom trženju semena blaga žit izhaja, da je v vreči z modro etiketo najboljše seme. Tako imenovano semensko blago I. množitve ali najvišje vzgojne stopnje je genetsko najbolj čisto. Semensko blago, ki je potomec modre etikete je označeno z rdečo etiketo in nosi oznako II. množitev.

Z odločitvijo, da uporabimo certificirano sme  smo naredili prvi korak proti pričakovanem uspehu. V kmetijki semenarski zadrugi SAATBAU imamo, do semenskega blaga spoštljiv odnos. Vsa zrnje je dodelano profesionalno, na trgu je novo blago in vreče označene samo z modro etiketo – I. množitev

V semenu je vrednoteno delo žlahtniteljev, semenarjev, tehnologov, aprobatorjev in dodelovalcev.   Pridelovanje semena predstavlja vrh kmetijske prakse in uporabe le-tega se  zrcali kot stopnja razvitost kmetijstva v posamezni državi.

Zvonko GLAŽAR

produktni vodja

Mogoče Vas zanima tudi

na splošni pregled

Quick Links

0