25.02.2024

Spomladanska sanacija trajnega travinja in pridelava kakovostne krme

Pridelava voluminozne krme na trajnih travnikih je zahtevna kmetijska dejavnost, ki obsega pridelavo različnih rastlinskih vrst na manj ugodnih kmetijskih površinah. Slovenija se po odstotku trajnega travinja uvršča na tretje mesto v Evropi takoj za Švico in Irsko, skupni delež trajnega travinja pri nas predstavlja okoli 60% obdelovalnih površin . Zaradi naravnih pogojev in različnih vrst oziroma tipov zemljišč, jih delimo še na več različnih kategorij od mokrišč, kraških travnikov do strmih gorskih pašnikov. Zaradi različnih talnih razmer in reliefa se travni svet pri nas zelo razlikuje, v povprečju dosegamo nižje pridelke krme in slabšo kakovost. Dolgotrajna obdobja suhega in vročega vremena pa pustijo na travnikih in pašnikih veliko škodo katero je treba pred vsako novo vegetacijo sanirati.

Travinje bi z eno besedo poimenovali kmetijsko zemljišče, ki je poraščeno z nizko rastlinsko odejo, katero sestavljajo različne vrste trav, detelj – metuljnic in zeli. Krma iz travinja je primerna za prehrano živali v več različnih oblikah sveža, paša, silaža ali suha krma.

Po izvoru razlikujemo dve vrsti travinja in sicer:

– antropogeno in

– klimatogeno travinje.

Naši pašniki in travniki po večini niso naravne tvorbe, temveč so antropogenega izvora. Na njihov nastanek je vplival človek, ki je krčil gozd in zatravljal površine.

Klimatogeni travniki so naravni in so nastali tam, kjer se več ni mogel razviti gozd zaradi zelo nizkih letnih temperatur. Takšno je naše planinsko travinje nad gozdno mejo do 1800m nadmorske višine. Ta območja so po večini namenjena za ekstenzivno pašo goveda ali drobnice.

Po nastanku delimo travinje na naravno in sejano.

Naravno travinje je nastalo z zaledinjenjem – obraščanjem rastišč s floro samoniklih rastlin. Glede na rastne razmere izvor – nastanek in lastnosti rastlinske odeje pa se naravni travniki delijo na primarne, ki so nastali kot prvobitna vegetacija na določenem rastišču. Ruša naravnega travinja je sestavljena iz številnih različnih vrst, kar je odvisno od naravnih rastnih razmer in vplivov različnih načinov izrabe. Vsako travno rastišče se odlikuje s posebno floristično sestavo. S spremembo rastnih razmer se spreminjajo tudi rastlinske združbe, torej vplivi travinja in sicer tako, da se travna ruša izboljšuje ali degradira.

Sejano ali umetno travinje je nastalo s setvijo semena izbranega sortimenta gojenih vrst trav in detelj oziroma iz njih sestavljenih mešanic. Ti sejani travniki so bodisi kratkotrajni ali trajni, odvisno od vrste mešanice ki smo jo sejali. Zaradi vse bolj neugodnih vremenskih razmer je za setev na zahtevnejša območja smiselno izbrati najboljše mešanice odpornih sort trav in detelj. Obnova travne ruše je poleg nege osnoven ukrep za visoke in kakovostne pridelke krme. Na trajnih travnikih se po daljših sušnih obdobjih travna ruša zelo razredči, prazna mesta hitro zapolnijo zeli in invazivne rastline. Regeneracije se moramo lotiti pravočasno in pravilno izbrati ukrepe glede na površino, ki jo želimo sanirati. V večini primerov nam zaradi različnih tipov zemljišč ostane le ukrep dosejavanja v obstoječo travno rušo. To delo opravimo z specialnimi sejalnicami, ki v ruši pripravijo setveno brazdo in odložijo seme na primerno globino. V jesenskem obdobju je zaželeno pred izvedbo dosejavnja odstraniti zeli in plevele. To opravimo mehansko z česali ali pa uporabimo herbicid za zatiranje plevelov v travnikih. Po opravljeni setvi je priporočljivo dosejano površino še povaljati z zobatim valjem, da omogočimo čim boljši vznik semena.

Pri pomladanskem dosejavanju moramo izbrati ustrezen termin, saj zaradi hitre rasti obstoječih trav in zeli le to ni tako uspešno kot jesensko. Površino je pred setvijo priporočljivo nekoliko bolj agresivno obdelati z česalom ali travniško brano, da ima posevek trave dovolj svetlobe za vznik in rast. Uporaba herbicida v pomladnem času ni priporočljiva, ker precej zmanjša pridelek krme. Po opravljeni setvi je površino priporočljivo povaljati. Pomladno dosejavanje je obvezno opraviti tudi na območjih, kjer so zimske vremenske razmere poškodovale rušo. Vsak izpad oziroma prazno mesto hitro zapolnijo zeli in travniški pleveli, ki so manj primerni za krmo.

Za uspešno sanacijo travne ruše je pomemben tudi podatek o tipu zemljišča, založenosti tal, ph in lega površine. Na podlagi osnovnih informacij se bomo odločili katero mešanico bomo uporabili za setev. Izkušnje iz prakse kažejo, da vsaka še tako dobra travna ruša ne ostane dolgo kakovostna in visoko proizvodna, če je redno ne vzdržujemo oziroma nepravilno rabimo.