Spomladanska sanacija trajnega travinja in pridelava kakovostne krme

Po nastanku delimo travinje na naravno in sejano.

Naravno travinje je nastalo z zaledinjenjem – obraščanjem rastišč s floro samoniklih rastlin. Glede na rastne razmere izvor – nastanek in lastnosti rastlinske  odeje pa se naravni travniki delijo na primarne, ki so nastali kot prvobitna vegetacija na določenem rastišču. Ruša naravnega travinja je sestavljena iz številnih različnih vrst, kar je odvisno od naravnih rastnih razmer in vplivov različnih načinov izrabe. Vsako travno rastišče se odlikuje s posebno floristično  sestavo. S spremembo rastnih razmer se spreminjajo tudi rastlinske združbe, torej vplivi  travinja in sicer tako, da se travna ruša izboljšuje ali degradira.

Sejano ali umetno travinje je  nastalo  s  setvijo semena izbranega sortimenta gojenih vrst trav  in detelj oziroma iz njih sestavljenih  mešanic. Ti sejani travniki so bodisi kratkotrajni ali trajni, odvisno od vrste mešanice ki smo jo sejali. Zaradi vse bolj neugodnih vremenskih razmer je za setev na zahtevnejša območja smiselno izbrati najboljše mešanice odpornih sort trav in detelj. Obnova travne  ruše je poleg nege osnoven ukrep za visoke in kakovostne pridelke krme. Na trajnih travnikih se po daljših sušnih obdobjih travna ruša zelo razredči, prazna mesta hitro zapolnijo  zeli in invazivne rastline. Regeneracije  se moramo lotiti pravočasno in pravilno izbrati ukrepe glede na površino, ki jo želimo  sanirati. V večini primerov nam zaradi različnih tipov zemljišč  ostane le ukrep dosejavanja  v obstoječo travno rušo.  To delo opravimo z specialnimi sejalnicami, ki v ruši pripravijo setveno brazdo in odložijo seme na primerno globino.  V jesenskem obdobju je zaželeno pred  izvedbo dosejavnja odstraniti zeli in plevele. To opravimo mehansko z česali ali pa uporabimo herbicid  za zatiranje plevelov v travnikih.  Po opravljeni setvi je priporočljivo dosejano površino še povaljati z zobatim valjem, da omogočimo čim boljši vznik semena.