22.04.2022

Uporaba organskih gnojil na travinju

Gospodarjenje na travinju bi moral biti stalen proces na govedorejski kmetiji. Tako kot lahko rezultat živinorejske proizvodnje pričakujemo od pasme živali in stopnje intenzivnosti reje, tako je lahko tudi višina in kakovost pridelka s travinja odvisna od sestave ruše in celotnega menedžmenta na travinju.

Spoštovani pridelovalci krme s travinja, v zadrugi SAATBAU smo zadovoljni, da nam zaupate in z nami delite uspehe in zadovoljstvo, ko govorimo o naših travnih mešanicah z oznako FUTTERPROFI (mešanice za njivske površine) in GRÜNLANDPROFI (mešanice za večletno travinje). Dolžnost naših žlahtniteljev in tehno­loških inženirjev je, da pripravijo sorte trav, metuljnic in njihove mešanice, ki so najboljše za določene pridelovalne pogoje in namen rabe. S primerno oskrbo, pa lahko pridelovalci še izboljšajo proizvodnji potencial zasejane trave. Smo v obdobju, ko je  uporaba domačih organskih gnojil osnova za ekonomično pridelavo brez bremenilnega vpliva na okolje.

Gnojenje z dušikom

Količino N določimo na podlagi pregleda stanja travnika, botanične sestave travne ruše in ob upoštevanju razmer za rast.

Pri tem upoštevamo sledeče:

  • ruša z veliko metuljnic potrebuje manj N kot ruša v kateri prevladujejo trave,
  • za prvo košnjo gnojimo bolj kot za naslednje košnje.

Gnojenje v sušnih razmerah

Po dolgotrajni suši vsebujejo tla pravilo­ma veliko rastlinam dostopnega dušika. Vedeti moramo, da je v tleh ostal dušik, ki smo ga namenili predhodni košnji, pa se zaradi suše ni porabil. Precej dušika se sprosti tudi iz organske snovi v tleh. Razmišljanje, da bi bilo mogoče poman­jkanje krme rešiti z obilnim gnojenjem, zaradi tega ni pravilno. Ob deževju po dolgotrajni suši obstaja objektivna nevarn­ost kopičenja nitratov v rastlinah. Ti lahko povzročijo zastrupitve živali. Z gnojenjem od suše prizadetih travnikov nevarnost za zastrupitve še povečamo. Nevarnost je še posebej velika, če je v ruši veliko zeli.

Posebnost pri gnojenju travnikov za pripravo silaže

Krma s travnikov, ki so preobilno gnojeni z dušikom, se slabo silira. K temu prispeva povečana vsebnost vode in nitratov ter manjša vsebnost sladkorjev v krmi. Na sposobnost krme za siliranje vpliva tudi čas gnojenja in starost gnojevke. Šest tednov pred košnjo travnikov ne smemo gnojiti z dušikovimi gnojili, gnojevka za gnojenje pa naj bo stara vsaj en mesec. Pri košnji se moramo prepričati, da krma ni vidno onesnažena z ostanki gnojevke.

Gnojenje z gnojevko in gnojnico

Dušik iz gnojevke in gnojnice je rastlinam razmeroma hitro dostopen in se s pravilno uporabo izkorišča enako dobro kot dušik v mineralni obliki.

Najprimernejši čas je ob začetku ozelenitve ruše. S tem se približamo času, ko rastline potrebujejo dušik, hkrati pa se izognemo onesnaženju krme. V tem času se gnojevka izkoristi bolje kot pri jesenskem in zimskem gnojenju. Med letom lahko gnojimo travnike po vsaki košnji. Ker je padavin v poletnih mesecih manj, je možnost za onesnaženje krme v tem času večja, pri odraščeni ruši pa lahko pride tudi do ožigov. Zaradi tega poskušajmo uporabljati tehniko, ki to organsko gnojilo vdela v tla, upoštevajmo še sledeče smernice:

  • gnojimo takoj po košnji, še preden strnišče ozeleni,
  • po možnosti gnojimo zvečer,
  • ne gnojimo v vetrovnem vremenu,
  • priporočljivo je gnojiti ob hladnejšem vremenu,
  • gnojimo pred blagim dežjem, vendar ne pred nevarnostjo močnih nalivov,
  • ne gnojimo tal, ki so zasičena z vodo,
  • zelo gosto gnojevko je priporočljivo razredčiti z vodo.

Gnojevko je priporočljivo razredčiti z vodo

Z razredčenjem zmanjšamo nevarnost, da se le-ta zaskorji na površini in tako zaduši travno rušo. Prav tako z razredčeno gnojevko dosežemo:

  • boljše siliranje krme,
  • zmanjšamo možnost, da se aplicirana nerazredčena gnojevka na listih izsuši in posledično še poveča vsebnost  suhe snovi v gnojevki,  kar neugodno vpliva na vznik rastlin in nevarnost ožigov,
  • zmanjša se zaviranje začetne rasti ljuljke in bele detelje,
  • stimulira rast (dobrih zeli) npr.: trpotca in navadnega korenja,
  • boljše izkoriščanje N, pridelek je boljši.

Travinje je odličen vir zagotavljanja osnovne krme na govedorejski kmetiji. Izbira primernih travnih mešanic, dosejavanje, pravilna raba in seveda gnojenje, ki naj bo uravnoteženo glede na intenzivnost rabe, je osnova za uspešno ekonomijo.

Zvonko GLAŽAR,  produktni vodja Saatbau Slovenija

Vas zanima kakšni so prvi pomladanski ukrepi, ki jih je potrebno izvesti na travinju? Več o tem lahko slišite v naslednjem prispevku…