18.07.2023
Vmesni dosevki za zmanjšanje potreb po dušičnih gnojilih
Kako lahko z umno uporabo vmesnih dosevkov zmanjšamo stroške potreb dušikovih mineralnih gnojil?
Mešanice vmesnih dosevkov zagotavljajo:
– preprečevanje izpiranja in akumulacija nitratov
– zaščita tal pred erozijo
– izboljšanje kakovosti tal
– družbeno koristen pomen
– zagotavljajo osnovno krmo
– manjšo potrebo po nakupu mineralnih gnojil
Oskrba tal s hranilom dušikom (N) s pomočjo narave:
Simbioza se zelo poenostavljeno povedano ustvari tako, da v tleh dokaj pogostne bakterije Rhizobium inficirajo korenino metuljnice. V korenini se prične bakterija razmnoževati. Celice korenine se okrog teh bakterij pričnejo nenormalno deliti in nastane gomoljček. V njem so ustvarjeni pogoji za življenje in razmnoževanje bakterije. Pri tem bakterije rastlini odvzemajo nekatere hranilne snovi (predvsem energijo) za življenje in razmnoževanje. Metuljnica pa od bakterij porablja N, ki ga bakterije preko zapletenih biokemijskih procesov iz zraka (N2) pretvorijo v amonijsko (NH4) obliko. Korist je torej obojestranska, zato simbioza.
Pogoj za učinkovito simbiozo je tudi pravočasna setev metuljnice
Če metuljnico sejemo samo zaradi subvencij sredi jeseni in zaorjemo zgodaj spomladi, ne moremo računati na bistvene količine s simbiozo pridobljenega N. Jeseni namreč rastline šele pričnejo z rastjo, pozimi nizke temperature ne dovoljujejo simbiotske vezave, spomladi pa za simbiozo ob ranem zaoravanju ni več časa, še posebej, če se tla pozno segrejejo (Kramberger, 2003). Čeprav so minimalne temperature za simbiotsko vezavo le nekaj stopinj C (odvisno od vrste metuljnice), je za tvorbo gomoljčkov vseeno potrebna nekoliko višja temperatura tal. Optimalne temperature tal za učinkovito simbiotsko vezavo so približno pri 20 ̊C, spet odvisno od vrste metuljnice. Zato lahko na bistvene količine simbiotsko vezanega N računamo pri setvah metuljnice v drugi polovici avgusta. Spomladi pa bo simbiotska vezava učinkovita, če bo metuljnica zacvetela, kajti tik pred to fenofazo je simbioza in akumulacija dušika največja.
V eksperimentih, ki so jih izvedli na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede UM, so ugotavljali simbiotsko vezavo glede na vrsto metuljnice in čas setve.
V izvedenih dveh serijah poskusov je bilo po setvi sredi septembra jeseni pri metuljnicah zelo malo simbiotske vezave N. Po setvah sredi avgusta, pa je v letu, ko je bilo simbiotske vezave več, inkarnatka že jeseni simbiotsko vezala čez 100 kg N/ha, tej vrednosti se je močno približala tudi črna detelja. (Gselman in Kramberger, 2008; Kramberger in sod., 2009).
