10.08.2023

Zaoravanje žetvenih ostankov

Besed o pomenu organske mase v tleh ni nikoli preveč

Med organsko snov tal štejemo žive talne organizme, rastlinske in živalske ostanke in stabilizirane kompleksne organske spojine (humus). Organska snov  prispeva k ohranjanju proizvodne funkcije tal ima velik pomen pri shranjevanju in snovi in energije ter vodni in zračni regulaciji. Gnojenje z N (dušikom) pri zaoravanju slame ima velik pomen.

Organska snov služi kot prehrana mikroorganizmom (vir energije), sprošča snovi, ki so pomembne v rastlinski prehrani (NH3 – amonifikacija in NO3 – nitrifikacija, fosforna kislina, mikroelementi, rastni stimulansi), oddaja toploto in snovi (polisaharidi, poliuronoidi, itd.), ki lepijo talne delce v talne agregate. Odmrla organska snov (odmrle korenine, nadzemni deli, organizmi v tleh) se kopiči na površinskem delu tal, ki se hitro spreminja (humificira) v trdnejšo, obstojnejšo snov, imenovano humus.

Stopnja humifikacije (preoblikovanje organske snovi v kompleksne huminske molekule) je odvisna od številnih dejavnikov (toplota, voda, obdelava tal, količina žetvenih ostankov, itd. ). Potek humifikacije spremlja mineralizacija, kjer se del  popolnoma razkroji na sestavne dele (CO2, HOH, NH3 , H2 S, itd.). Vsako leto se do končnih proizvodov razgradi 70–90 odstotkov organskih ostankov, iz ostalih 10–30 odstotkov pa se tvori humus.

Humifikacija in mineralizacija potekata počasi. Pomen talne organske snovi pa se kaže tudi v tem, da vsebuje skoraj ves talni dušik, največkrat v obliki amino skupin (-NH2 ), ki izvira iz rastlinskih celičnih proteinov, iz živali in mikroorganizmov. (Zamorano in sod, 2010).

Razmerje C/N

Za hitro in učinkovito razgradnjo je potrebno rastlinske ostanke vnesti v tla. Bolj kot je obdelava intenzivna, hitrejše je razkrajanje organske snovi.  Delovanje strojev omogoča trganje in drobljenje rastlinskih ostankov in njihovo zadelavo v tla, kar omogoča hitrejšo razgradnjo talnih mikroorganizmov. Hitrost razgradnje je odvisna od mikrobiološke aktivnosti, temperature, vlage in od razmerja C/N v odmrli organski snovi.

Mikroorganizmi za nemoten potek humifikacije organske snovi potrebujejo zadostno količino dušika. Ob previsokih vrednostih C (ogljika)/N (dušika) razmerja pride do premajhnega sproščanja dušika iz humificirane organske mase (imobilizacije). Mikroorganizmi, ki potrebujejo dušik za svoje preživetje bodo začeli uporabljati dušik, ki je prisoten v talni raztopini, s čimer se zmanjša količina dostopnega dušika za rastline.  Previsoko C/N razmerje povzroči konkurenčnost med mikroorganizmi in rastlinami za dušik, kar se lahko privede do hudega pomanjkanja dušika tako za rastline kot za mikrobe. Ob prenizkem C/N razmerju,  (7,9 – 9,3) pa lahko pride do povečane razgradnje organske snovi v tleh, kar poveča sproščanje dušika v tleh. Mineralizirani dušik je tako dostopen rastlinam in mikroorganizmom a na račun zmanjšane organske mase v tleh. Zato je nujno potrebno obdržati C/N razmerje v optimalnem razponu (10-12:1) To dosežemo tako, da ob zaoravanju slame dodamo dušik v organski ali mineralni obliki. Priporočljiva je UREA (do 60 kg N/ha).

Sproščanje dušika glede na C/N razmerje

Razmerje C/N Stopnja sproščanja
do 10 prekomerno sproščanje dušika
10 – 12 optimalno
12 – 15 omejeno sproščanje dušika
nad 15 močno omejeno sproščanje dušika – imobilizacija dušika

 

Razmerje C/N pri različnih organskih gnojilih

Zaorana organska masa Razmerje C/N
Goveja gnojevka 9:1
Detelje 10:1
Hlevski gnoj 15-30:1
Zreli kompost 10-25:1
Konjski gnoj 30-40:1
Koruznica 60:1
Slama strnih žit 100:1

 

avtor: Zvonko Glažar

produktni vodja

Mogoče Vas zanima tudi

na splošni pregled

Quick Links

0